Do prejšnjega tedna sem verjela, da sva s soprogom v odličnem zakonu. Urejena in finančno preskrbljena družina, z dvema dijakoma. Po 20 letih seveda ni več tistega seksualnega žara in naboja kot je bil na začetku, vendar sem se tem sprijaznila. Po njegovih besedah (v rahlo okajenem stanju) tega žara nikoli ni bilo, češ da si nisva kompatibilna v postelji. Sem preslišala, pa očitno ne bi smela.Potem pa zadnjič še večji šok. Mož prične deklamirat svoje pesmice (priznam, da nisem vedele, da je tudi pesnik….) v družbi, ki so namenjene njegovim bivšim. Debelo gledam in zamrznem nasmešek. Ni mi vseeno, vendar tega ne pokažem, saj je vsem okoli mene to strašno simpatično. Meni ni bilo in mu kasneje to tudi povem. Vse zbanalizira, češ da mora svoja čustva nekje vreči iz sebe. ok…seveda mu povem, da mi to ni všeč in da me je prizadel. Danes je odšel na službeno pot in doma pustil aktovko. Firbec odprem in bum po glavi. Njegove pesmi. Ne, niso posvečene meni (ok ena je, strašno kratka) temveč neznanim ženskam. vse opremljene z imenom. Nekatere je celo sprintal??! Kaj zdaj? Jezna sem nanj, da me bo razneslo…Kako naj temu staremu tepcu povem, da to ni ok…ker bo pričel takoj s kontra napadom, kaj pa šnofam in da je to štos.

Čimprej ga morate toatlno zavreti v tej poezijski skapadi.. ker lahko se zgodi, da bo postal izvrsten pesnik in potem bodo slovenisti maltretirali maldino še stoletja z njegovimi peklenskimi verzi!

Še resno: Vsak dober odnos bazira na iskrenosti. Glede na to, da vam je primanjkuje, jo vnaprej dušite.. tudi željene odkritosti ne bo.
Da je vajin “odnos dober”, je zgolj vaša iluzija zatiranja.

No ja, če je to moški pogled na situacijo…po vašem mnenju sem si torej sama kriva? Do sedaj sva bila iskrena eden do drugega, tile njegovi čustveni izlivi so me pa grdo presenetili.

ej stepni ti pa poskrbiš za dozo smeha.
Moraš pa razumeti, da za to žensko je zakon do odkritja Parnasa, bil idealen.
Hiša, dva otroka, pes, službe, finance super, mož, ki jo pusti pri miru, kaj češ lepšega?
najbrž jo je tudi vsem ubogal, edino kar si je privoščil, je pisarjenje pesmi naključnim neznankam (verjamem, da je vse ostalo pri njegovi fantaziji, za kaj več nima korajže).
Če bo pametna, se bo naredila, da ni šnofala in sama sebe prepričala, da so Nežke,
Mojce, Simone in Tjaše, samo psevdonimi zanjo.

ja še dobro da stari in odkril da je skrit jamar, padalec, cirkusant, motorist. al kako? a si ljubusumna, ker ti nič ne znaš? ni ognja v posli. ja ni ga, ker si debela, mehka cela, vse povešeno. vrjami da bi on imel ogenj, z kako 25 letno atletinjo. moški pač celi laif nek idelamo, treniramo recimo. se zrdimo zaradi vas žen, pa pol spet to pohujšamo pa sm ospet fit in mišice. ve babe, ve lapaste omike, pa ste bajsike, lene brez testota, okrogle, mehke, manipilirate, lazete, zavajate. NE ŽELITE TRENIRAT, vse sami izgovori. moški pač shujša malo, pa je takoj kul. kaj pa baba?? kaj bo hujšala če nima mišic. če ze 20 let ni jahala, ni trenirala nič. če samo kavice pijete in kadite, malo kuzeka ven pa lapat veliko. saj ne zante trenirat. niti nočete. hahahahahaha ti si kriva da je tako. sprvi se v red babura lena.

Dragi fantki, če bi bilo vsaj malo dedca v vas, ne bi viseli na tej strani. Je tako?! Vso svojo nakopičeno jezo, ste stresli name. Ni panike, jaz bom preživela, ker vem kdo in kaj sem. Vi ste pa res revčki. Moj za tole stran še slišal ni, kaj šele pisal… ker je navkljub svoji “pesniški duši” športnik-kar za vas verjetno ne velja. Pivo, čik in športanje pred tv. Je tako vi silni mačoti 😉

O tem še večjem šoku-moževo pesnenje, ko so mu muze bivše. Iz njih lahko razbereš možev čustveni svet, eno novo dimenzijo, ki ti je še nepoznana, seveda, če niso preveč zbanalizirane. Bolj se osredotoči na besedilo, kot na to, da so v ozadju muze bivše. Večina velikih mojstrov jih je imela.

Mene pa zanima kako gre “tvoja” pesmica. Mogoče je pa v tem štos. 🙂

vidim da si jezna. to pa res. zakaj nas tuki žališ? ker vem da mene tudi. torej zakaj mene žališ tuki. jaz nisem tvoj mož, njega žali. prej ga šimfaš, zdaj ga zagovarjaš. to je preprosto preveč čustev zate. preprosto preveč. ti tega ne zmoreš vsega predelat. namesto da bi se zamislila, se kregaš. jaz nisem na pivu in tv nogometu. jaz treniram skoz, da bos ti razumela 4h na dan, polegvsega, druzine, sluzbe. jezna si ja. povej to njegovi mamici. daj se dol z njegovim najboljšim frendom.

Avtorica-še en ženski pogled na tvojo situacijo. Res se ne bere tako tragično kot se tebi zdi. Ženske smo v večini primerov malce bolj odprte za te štose…saj smo že v osnovni šoli boljše v pisanju esejev, spisov. To je dejstvo. Če v odrasli dobi nekdo začne pisat pesmi, se ga lahko hitro označi za malce…saj veš…poženščenega,psiho itd.
Saj v družbi sploh ni cenjeno takšno izlivanje čustev. RAZEN! Če je začinjeno s štosi, da koga še malce pohecaš (prizadeneš), takrat pa postane pisanje uspešnica.
Pri tvojem ni šlo za izliv čustev, ampak za “metanje ven” v družbi. Pač, da poskrbi za hec in sebe malo prikaže v drugi luči.
Je pa bumbar, ker je izbral ponesrečeno temo. Škoda da ni izbral/našel pesmi v katerih nastopajo imena kolegov. Saj bi bilo tudi smešno.
Skratka-to je taka mala laž in ni vredna take drame s tvoje strani.
Mogoče se res počuti malce odrinjenega ob tvoji strani, ker ženske imamo veliko sposobnosti, ki jih nehote imamo (peka peciva, ustvarjanje..) in temu lahko sledi občudovanje v družbi.
Tvoj je pač hotel biti občudovan.
To je isto kot otrok, ki bi rad razveselil mamico in nabere njene rožice na vrtu, pa ji prinese.
Torej: nobene tragike o ne/iskrenosti ne vidim.
Pojdi dalje, vzemi vse skupaj z mislijo da je kar ubogi v smislu potrjevanja, pomagaj mu s tem, da ga pohvališ, lahko najdeš na netu eno od teh pesmi in mu jo pokažeš:”oooo, glej to.. To je pa” tvoja” pesem. Kaj so ti jo objavili?”
Naredi štos iz tega, objemi ga, povej mu da ga imaš rada.
Res te ne razumem no, pa sem baba – skupaj sva 28 let, 3 otroke, vse sorte doživiš, ampak tole se mi ne zdi nič tazga.

Pomemben podatek se mi zdi kdaj je on napisal te pesmi o bivšhih – ko je bil še v zvezi z njimi ali s tabo. Sama sem tudi ljubiteljica umetnosti, kdaj pa kdaj tudi napišem kaj za svojo bivšo, si pa ne predstavljam, da bi zdaj, ko sem v srečni zvezi, pisala o bivšem? Zakaj že? Kaj me briga zanj. Tale tvoj ali ima miljon nepredelanih stvari in je zrel za psihologa ali pa išče pozornost in hoče bit kul in nekaj posebnega s tem ko fura ta “pesniški imidž”.

Hvala, mogoče sem res izpadla malce “drama queen”, ampak bi ga vseeno v žlici vode utopila. Pisanje njegovih “pesmic”, posvečenih bivšim, se mi zdi patetično in zabavno, ženskam, ki jih je sedaj spoznal v različnih situacijah, pa se mi preveč. Pravo jokcanje… Bemti, če se počuti utesnjenega in nerazumljenega, naj spakira in gre. Lahko potem cele dneve trubadurja špila, ker do sedaj je to samo nekaj pesmic in verjemi, da niso za objavo…mogoče za nekdanjo Anteno 🙂

Bučman jih sedaj piše,….verjetno se je vanj naselila duša Dragojevića oz.Runjića

Pripomni, da še dobro, da ti nisi začela pesniti … to bi šele bili celi epi.

Je pa to res zelo nenavadno, da ne rečem čudno. Koliko sta stara? Da se mu ne začenja kaka demenca? Nekatere trofi še pred 60.

Jaz bi pisala pesmice nazaj o svojih bivših in jih “po nesreči” pozabljala na mizah, omarah. Pa da vidimo xD.

Bom raje glasno mere bivših omenjala…v stilu: “Uf, še danes ga čutim…” pa na kakšno kavico bom odšla, tako, mimogrede in prišla pozno domov. Z nasmeškom.

Najbrz je pa hec v tem, kake kvalitete so njegovi pesniški izlivi. Če bi moj pred vsemi prebiral svoje nebuloze, bi se tudi jaz najraje vdrla v tla :). Itak je to vse na ravni fantazije.

Predlagam, da gresta skupaj na kak tečaj kreativnega pisanja – presenetite ga… pa kupite mu kako zbirko erotičnih pesmi, če ga že v to smer vleče.

Btw, saj vem da sem zgrešila point, ampak ja 😀