V topli gredi sem vzgojila zgodnjo solato, ki sem jo zdaj že odkrila. Sem pa odkrila, da mi nekaj oz. nekdo spodjeda korenine. To so tanki dolgi rumeni črvi – ne vem kako se imenujejo. Me pa zanima, kako bi se jih znebila.
Ima kdo izkušnje?

Drug problem so pa mravlje. Na eni gredi so stalno prisotne – a se jih da odgnati?

LP Tatjana

Tatjana, hej. Rumeni črvi (se svetijo, cca 2 cm dolgi) so po vsej verjetnosti strune. Jaz jih pobiram, ko štiham. A jih ob zgodnjem štihanju, ko je še hladno, ni v zgornji plasti zemlje, ker se jeseni preselijo v globino. Ko vidiš, da solatka ovene izkoplji in jo boš našla – struno. Sem naredila preizkus. Zbirala sem strune v kozarec, jih nato posula z volatonom, mislila, da jih bo hitro pobralo, ker je bila koncentracija strupa velika, a se to ni zgodilo. Strune so bile cel mesec žive, potem pa sem jih odvrga v smetnjak. Ugotovila sem, da bi ob posipanja vrta z volatonom, največ strupa pojedla sama z zelenjavo, ki sem jo pridelala, zato ga ne uporabljam. Za uši pa ne vem odgovoriti, morda ve kdo drug. Lep pozdrav Mica

Mica, zdravo!
Malo nižje sem na temo strun napisala, da se ne spomnim, kako se imenuje jo granule, ki sem jih pred leti uporabila, pa si me sedaj ti spomnila – ja volaton – moram ti reči, da po uporabi so meni strune “nekam”izginile – morda pa mora biti volaton vkopan v zemljo, da ima učinek?

Tatjana poskusi dati ob sadiko solate krompir, morda ga bodo imele strune rajši – samo sproti ga moraš kontrolirat – vem, da je to zamudno, a je to edini način brez kemije.
Pozdrav!

Čes o ti beli črvi debelejši, je to verjetno ličinka majskega hrošča(kebra).

Zdravo !
Alemba dobro ugotavljaš, da volaton deluje samo, če je zakopan v zemljo. Princip njegovega delovanja je namreč ta, da se ob prisotnosti vlage, ki je v zemlji iz granul Volatona sprošča plin, ki zaduši strune in ostale majhne škodljivce v zemlji. Preizkus, ki ga je naredila Mica ni uspel, ker Volaton ne deluje na dotik. Če bi v kozarec dodala par kapljic vode bi bil uspeh zagotovljen.
Obstaja pa baje še ena ekološka rešitev, ki pa je sam še nisem preizkusil. V jeseni na eno mesto na vrtu, ki naj bo po možnosti prazen, zakopljemo za dvoje vil hlevskega gnoja. Spomladi pa ta gnoj previdno odstranimo, ker bo v njem po vsej verjetnosti polno strun, ki v njem iščejo vlago in hrano, če je drugje na vrtu ni.
Upam, da sem vsaj malo pomagal.