S partnerico sva skupaj 10 let, najin odnos tudi z daleč ni bil idealen, imava zelo različen karakter in drugačen pogled na svet, zato so bila nestrinjanja stalno prisotna v najini vezi. Skupaj sva ustvarila tri čudovite otroke, zaposlena je v “navidezno” v mojem podjetju, tako, da sem ji omogočil čas za skrb najnih treh otrok, jaz pa sem skrbel za finančno plat. Živimo precej brezskrbno. Seveda sva se odtujila, mislil sem, da zaradi obveznosti in otrok, naj poudarim , da nimam ravno razvite čustvene inteligence…
Danes sem nekako “vdrl” v najen snapchat račun in ugotovil, da me vara že DVE LETI !!!!
Hladen tuš, jeza, razočaranje, bes!!!
Zavedam, se, da sem tudi sam pripomogel k temu, da sem jo ignoriral zbadal in ji redko prisluhnil, ker trenutno nimam nikogar ob sebi, da mi prisluhne, sem sklenil, da odprem post na medover-ju, da se olajšam bolečine…
Nimam moči se soočiti z zadevo, partnerice še nisem srečal, se bojim, da jo poškodujem?!
V sebi jo imam še vedno zelo rad, ampak preko tega ne morem. Vem kaj sledi, vsi bomo plačali svoj davek, otroci pa svojega še posebaj visoko.

Enostavno NE VEM

Deluješ mi v redu človek.
Globoko dihaj in prosi vse pozitivne, zdravilne, (kristalno bele) energije za pomoč. Samo najboljši zdravilci so dovolj dobri zate. Išči jih.
Sam imaš zdravilne moči v sebi.
Poišči ji delo v podjetju, naj dela 4 dni po 6 ur.
Spremeni odnos do nje. Pogovarjaj se veliko z njo. Skratka išči pot v bolj srečno življenje. Daj odnosom prednost pred materialnim.
Čustveno inteligenco imaš kar razvito, saj ti je mar za otroke. Zavedaš se svojih napak.
Je pa to velika bolečina, ki te je doletela.zdaj je najhujše. Ampak zmogel boš. SREČNO.

Pozdravljeni,

na vašo temo odpisujem, ker vam do sedaj ni še nihče odpisal (oziroma moderator, še ni odobril odgovorov).
Ne podcenjujem bolečine prevare in je ne odobravam. Vendar pa vi ne govorite o bolečini ki jo čutite, ampak izpostavljate predvsem bes in jezo.
V vašem postu me “zbode” v oči več stvari. Prva je zasebnost vaše partnerice. Sami ste povedali, da ste ji nekako vdrli v telefon in pregledali aplikacijo (sicer se ne spoznam – ampak ali ni snapchat aplikacija, pri kateri se pogovori sproti brišejo? Kaj točno ste videli tam, da vas je napeljalo na misel da vas vara že dve leti? Ste v varanje popolnoma prepričani?). Verjamem v to, da mora med partnerji vladati zaupanje in z vdiranjem v telefon, tega partnerki niste izkazali.
Naslednja stvar je vaše priznavanje, da vaš odnos ni idealen. Noben odnos ni idealen in dobro je da se tega zavedate in da priznate krivdo tudi na vaši strani. Skrbi me, da govorite o ignoranci in zbadanju partnerke. Če sta zbadanje in ignoranca konstantno prisotna v vajinem odnosu (ne na dnevni bazi, ampak da govorimo o vzorcu vašega obnašanja skozi celoten odnos) to pojmujemo kot čustvena in verbalna zloraba partnerice, ki je dolgotrajno izjemno škodljivo tako za njo kot za vajine otroke, ki so vsekakor opazijo.
Pravite, da je partnerka fiktivno zaposlena v vašem podjetju, vendar ostaja doma in skrbi za otroke. Če je bila to tudi njena želja – odlično, da imate to možnost. V obratnem primeru, pa lahko da ona čuti utesnjenost – ne nazadnje je finančno odvisna od vas. Vprašanje: ali za to “fiktivno” delo prejema plačo in sama razpolaga z zasluženim?
Do sedaj ste se gotovo že soočili s partnerko – iz srca upam, da se niste posluževali fizičnega (ali kakšnega drugega) nasilja. Ker ste to možnost izpostavili, me zanima, ali bili že kdaj prej fizično nasilni ali grozeči do nje in kaj vas je pripeljalo do tega.
Razumem, da ne morete čez prevaro – odpuščanje tega je dolgotrajen in boleč postopek, ki zahteva resnično željo rešiti odnos in ga spremeniti na bolje. Ampak verjamem, da se znata dve odrasli, razumni osebi vsesti in se domeniti kako naprej, da bo to najboljše za otroke. Kot pravite finance niso problem, tako da lahko poskrbite da bo za otroke, kljub morebitni ločitvi, dobro poskrbljeno.

Moj odgovor ni toliko osredotočen na samo prevaro, ker o njej ne vemo skoraj ničesar, ampak na druge stvari ki ste jih napisali.

Vse dobro.

Meni pa ni jasno samo to, kako si lahko preko Snapchata ugotovil, da te vara.
Tam se vse sproti briše, no, tu in tam ostane kaj gor..
Kaj si si ga naložil na njeno številko ali kaj?

Moje vprašanje zate je … Misliš, da bi ji lahko to kdaj odpustil? Če se pogovorita odkrito? Sicer omenil si, da otrokom ne bi bilo hudo, tako da sklepam da je to ne in da bi se v tem primeru raje ločil? Najprej moraš sam ugotovit, kaj si želiš … ali jo ljubiš dovolj, da poskušaš zvezo rešiti, popraviti, ali bi bilo preveč boleče, ker bi imel ves čas v glavi da te je čustveno varala z nekom drugim. Lahko tudi pomagata razrešit osnovne zadeve z pomočjo psihoterapevta in se potem odločita, ali ostati ali oditi. Srečno.

Težko ti je in sočustvujem s tabo…

Potrebuješ osebo s katero se bos o tem lahko pogovarjal in ti bo stala ob strani ter te spodbujala in poslusala…

Najbolje je odpustiti sebi in bližnjemu. To pomaga molitev, spoved, evharistija, sveta maša. Spremenjeni odnosi, gradnja znova od danes naprej. Vztrajati vedno v dobrem. Bog je ljubezen. Lepo življenje z Bogom. Tu je vse na pravem mestu. Aleluja. Vaša žena je vaše meso, ljubiti svoje meso je lepota srca. Jezus je pot, resnica in življenje. Oba sta ranjena, zato to darujta pri spovedi Bogu. Bog vedno pomaga. Le prositi ga moramo. Vsakdanja molitev je pot k upanju, veri in zvestemu življenju…

Špoštovani oba z ženo sta ranjena in potrebujeta spoštovanje, odpuščanje ter iskren pogovor. Prej pa pojdita k sveti spovedi, k maši in obhajilu. Še prej pa moli vsak dan za ženo ker iščeš rešitev. Bodi do nje pozoren in začni delati kar si opustil pred leti. To pa sam veš kaj ima rada…. lepo zivljenje z Jezusom. Aleluja

Javljanje!

Dober teden je naokoli, jaz pa se še malo na medoverju ustavim…
Hvala najprej vsem za vzpodbudne in besede in pozitivne misli.
Soočenje je bilo precej stresno za oba, otroci niso bili prisotni, prespala je pri svoji mami.
Odkrito sva se pogovorila nasledni dan, oba se zavedava svojih napak, sklenila sva, da se še enkrat iskreno soočiva z najno skupno potjo. Na tej poti nama pomaga tudi terapevt / psiholog.
Res si želim, da nama uspe.
Partnerica je popolno nasprotje mene, se mi zdi , da se ravno v tem dopolnjujeva
Globoko v sebi jo imam zelo rad in bolečina, ki me spremlja ni več tako ostra je pa še vedno tu.
Sem precej materjalistične sorte, ampak v tem trenutku me tudi miljon evrov ne spravi v boljše razpoloženje.
(hmm mogoče bi me trije miljoni?! 😉 hehe )
Razžira me od znotraj, nikomur se ne zaupam, moj ego je prizadet v tem kapitalističnem svetu pa vidiš, da imaš okoli sebe same p****!
Tale spoved tukaj gor me kar olajša.
Najina komunikacija je sedaj malo bolj previdna in nesproščena ampak napreduje.
Bolj, kot zase me skrbi za parnerico, če se bo sposobna “odtrgat od prijatelja” in me spet sprejet za svojega?!

Take teme o vezah, odnosih in empatijah so bile zame mitološkega pomena. Enostavno, v poslu ni prostora za take reči in
voditi podjetje s 17 zaposlenimi terja svoj davek.

lp

Tole: “Bolj, kot zase me skrbi za parnerico, če se bo sposobna “odtrgat od prijatelja” in me spet sprejet za svojega?!”
…je bistvo. Že dejstvo, da te je zlahka zamenjala za “prijatelja” mene odvrne od želje, da bi z njo še kaj imel. Da je izpeljala prevaro je namreč morala načrtovati in v to vložiti precej dela, da ne govorim o osnovnem spoštovanu tebe, kot osebe.
Če vama s terpatvtovo pomočjo uspe ostati skupaj, bo vedno ostal kančke dvoma in sam v takih razmerah ne bi želel ostati, kaj šele vzgajati otroke.

Ko odkriješ prevaro, je to šok. Človek, ki si mu zaupal, je uničil tisto kar je najbolj pomembno – zaupanje. Kako lahko pričakuješ, da boš to kdaj povrnil? Vsak odnos pomeni prilagajanje in to obojestransko. Nisi imel časa in si dosti delal? Pa kaj? Saj tega nisi počel zase ampak za družino. In če je to ženo tako motilo, bi se ti lahko približala, pa čeprav le z delom v podjetju. Ampak ne; povedal bom po domače. Imela je polno rit in iskala nove izzive. Mogoče so njena čustva že zdavnaj izginila vendar se zavedaj, da te ne bi varala če bi te imela rada in če bi te spoštovala. In karkoli boš naredil, te ne bo spoštovala in imela rada. Lahko se ji boš smilil ker boš trpel ampak na čustva pozabi. In če ženska nima čustev v odnosu, je to brezupen primer. Ne izgubljaj časa, ne poskusi ohraniti nekaj kar je že zdavnaj propadlo in oditi svojo pot. Čimprej.

Jaz bi predlagala da se zena financno postavi na svoje noge, ker ocitno prevladuje denar v vasem zakonu, glede na to da mate svojo firmo res ima svoj davek. Potem pa bosta ugotovila ce sta se za skupaj. lp in veliko pozitive

Eh..vse se da..čas okrevanja nekaj časa traja. Dva ki živita nekaj časa skupaj “naj bi se poznala”,pa vseeno se zgodi da se zgodi.. Verjetno čutiš da te partnerka ima rada,VREDNO je dati obema možnost celjenja. Pari ki smo dolgo v skupnem življenju nismo toliko skupaj ker nebi imeli padcev in problemov. Vsak dolgoletni zakon “naj bi bil podprt in ojačan” ker sta zakonca znala tovrstne bolečine in težave preživeti skupaj. Otroka tudi ne zavržemo ker nas je razočaral in je v določeni situaciji izgubill naše zaupanje. Počasi popravljamo temelje in iščemo skrite napake zakaj je do tega prišlo. Ob občasnih izbruhih bolečine zaradi “izdaje”bo teško,da se pa preživeti. Je pa potrebna tudi občasna strokovna pomoč da vaju vodi skozi začetne prepogoste ponavljajoče vrtince. Mislim da me razumeš. Dvakratni dvig iz takšne situacije..Sum (ne sme ga biti,tj. ga ne sme partnerka čutiti-brzdaj,bremzaj..) da  mogoče partnerka spet zaide..se lahko zgodi.. Moja moč je bila v temu da sem vedela da me partner ima rad,smo si zelo različni..in tisti bolj čustveno zaprti “bežijo”od problema. VEDNO je odgovornost pri obeh in pogovori brez umešavanja jebenih egotov obrodi sadove. Nikoli ne pozabi da si eni drugim nismo samoumevni in vzemi si čas za ženo,zapelji jo,NASMEJ jo,skuhaj kaj,speglaj..posesaj,pokaži in “dokaži” da si enakovredan partner tudi doma. Ker njena služba je tudi 24h doma. Uspelo vam bo,nama je. Srečno

Če te vara že dve leti, pomeni, da te že vsaj toliko časa ne spoštuje. S teboj je zaradi otrok in ugodnosti.
Najbolje, da gre. Šele v zunanjem okolju se ljudje začnejo spraševati ter razmišljati drugače.

Mislim, da je govora o meni..rada bi razjasnila situacijo v širšem smislu, kaj in kako se je dogajalo še iz mojega zornega kota..preden sva si ustvarila družino, sem mu brez olepšavanja povedala svoje vrednote in želje glede na partnerstvo in družinsko življenje..strinjal se je in tudi obljubil, da me ne bo zanemarjam zaradi dela..Vedno sem bila ponosna nanj in ga podpirala. Kmalu sem zanosila, po rojstvu prvega otroka sem ostala prerezana z bolečinami in z jokajočim dojenčkom(imel je krče in alergijo), kljub mojim prošnjam za malo pomoči, se je obrnil in odšel (rekel mi je, naj vzamem kakšen tablet) da ne omenim, da je imel kot privatnik plačan očetovski dopust, katerega si je brez slabe vesti stlačil v žep in delal dalje..po letu in pol, sem ga v obupu prosila, da si poiščeva pomoč svetovalke, ker sem mu odkrito povedala, da si takšnega življenja ne želim..ni me jemal resno in se je delal norca..naj omenim, da je delal 15ur na danx7dni..kadar pa je bil z nami, je gledal v telefon..če sem ga prosila, da bi bil kakšno uro čez teden z otroci, me je napadel, češ a bomo od lufta živeli..pred prijatelji se je kazal ljubečega in pozornega in vedno sem jst čudna izpadla, ker nisem odigrala sočutne partnerice.. materialnih dobrin nama ni manjkalo, najin odnos pa je bil v totalnem razulu..vzel mi je srce in ga razdrobil na 1000 koščkov..počasi in vztrajno me je ubijal z prezirom, besedami, in dejanji..Mojega sveta ni bilo več, obstajal je le še njegov popolni svet, v katerm pa nisem bila niti malo srečna. Po 6letih sem spoznala njega..bil mi je v čustveno oporo in kasneje je prišlo tudi do fizične bližine. Ja vem, morala bi biti iskrena in mu povedati, pa sem zaradi strahu bila tiho. Izgubila sva zaupanje drug v drugega že davno..