Draga ga. Bašič

Delam v šoli, kjer imamo učenca, ki je sicer v reji, vendar se nad njim izvaja psihično nasilje (sporočanje, da je manjvreden, butast, prizadet,….). Prav tako večkrat niso zadovoljene njegove primarne potrebe (premalo oblečen). Doma nima igrač, ker rejniki pravijo, da itak vse uniči in se ne splača kupovat,…….

Problem se pa pojavi pri sodelovanju s pristojnim centrom za socialno delo.
Mi kot šola smo Centru poslali dopis z obrazloženim stanjem, kot ga vidimo mi, kot pove ta učenec v šoli (mimogrede, v šoli sta še dva učenca, ki sta v isti reji kot ta deček in vsi pripovedujejo enako zgodbo). Center je to poročilo neposredno prebral in predal v roke rejnici, kateri pa seveda ni bilo namenjeno. Center se namreč postavlja na stran rejnice, ne na stran otrok.

Ali je Center ravnal pravilno? Ali imajo ta pooblastila, da neko informacijo posredujejo naprej? Ob današnjem varstvu vseh osebnih podatkov se sprašujem, če so ravnali zakonito.

Najlepša hvala za odgovor in lep pozdrav!

Žal, tudi to se še dogaja! Center je seveda ravnal neustrezno saj je njihova osnovna dolžnost, da zaščitijo otroka. Vsekakor tudi ne najdem opravičila za to, da Center ni prepoznal potrebe, da skliče timski sestanek, kamor bi Vas morali povabiti. Cilj timskih sestankov, na katerem naj bi tisti , ki imajo informacije o življenju otroka te informacije podelili in jih ustrezno ovrednotili je med drugim tudi opredelitev , da smo se soočili z ogroženim otrokom. Toda očitno se še vedno dogaja to, da če institucija sprejme neko odločitev, nikakor noče te odločitve spremeniti / nočejo sprevideti npr. neustreznost rejniške družine, neustreznost namestitve otrok v takšno družino itd. itd./ Toda s tem kaže institucija tudi odnos do otrok in njihovih pravic do zaščite s strani države, oziroma sama doprinaša k trpinčenju otroka- to bi lahko celo poimenovali institucionalno trpinčenje. Lahko bi Vam govorila o potrebi za vztrajnostjo itd. itd. , toda včasih je rešitev lahko tudi drugačna. V našem Združenju uporabljamo naslednje oblike:

– poročilo, ki ste ga že poslali, pošljite še enkrat v vednost pristojnemu Državnemu tožilstvu ,
– Centru za socialno delo pisno predlagajte sklic tima in v dopisu navedite, da ste zaskrbljeni, da se soočate z ogroženim otrokom, dopis pošljite v vednost ODT – Okrožnemu državnemu tožilstvu in policiji,

Lahko uporabite tudi možnost, da se obrnete na naše Združenje anonimnbo in
– pripravili bomo dopis z vsebino vašega sporočila oziroma lahko tudi z vsebino informacije, ki ste jo poslredovali preko foruma,
-predlagali in vztrajali da CSD skliče tim,-
– predlagali naj na tim pokličejo učiteljico, itd.
– poslali dopis v v vednost ODT in policiji,
– dopis bomo poslali na osnovi vašega anonimnega sporočila,
– stopili bomo v stik s CSD.

V kolikor se strinjate s predlogom, lahko to sporočite tudi preko foruma- potrebujemo samo za kateri CSD gre.

V takšnih primerih, ko institucije ne delujejo tako, kot od njih upravičeno pričakujemo, je potrebno dati zadevo v “javnost”. >To ne pomeni objavo v medijih, temveč v vedenje tistim institucijam , ki so posredno skozi svoje naloge tudi odgovorne za zaščito otroka / policija, tožilstvo itd./Takrat je ravnanje CSD tudi pod drobnogledom drugih, toda žal je najpogostejši razlog, da se zadeve nadaljujejo in da končno pride do obravnave primera v tem, da vsak le vidi, ko je zadeva javna,da se nismo ustavili in pri tem ne more predvideti, kaj bomo še lahko storili. Vem, otroka ni nikjer! Toda žal gre v takšnih primerih oziroma ob takšnih reakcijah kot ste jih opisali bolj za ščitenje interesov institucije ali posameznikov, kot interesov otroka.

Verjamem, da boste naredili nadaljnje korake za zaščito otroka. Lep pozdrav, Katja

Spoštovana ga. Bašič!

Najlepša hvala za odgovor. Potolažilo me je, da ne samo po lastni vesti, ampak tudi po zakonu ravnamo prav.

Mogoče vam prejšnjič nisem vsega napisala. Da se dopolnim.

Timski sestanek smo sklicali mi (brez rejnice) in na njem predali Centru poročilo. Potem ga je Center predal rejnici. Nakar je Center sklical timski sestanek (rejnica, šola in center), na katerem smo se potem grdo gledali in zagovarjali vsak svoje.

Vseeno pa se trenutno s centrom in rejnico redno dobivamo v zvezi s tem otrokom (seveda na našo pobudo). Spore smo koliko toliko zgladili, otroku pa smo kot šola priborili vključitev v podaljšano bivanje (kjer mu učiteljica nudi učno pomoč) in deček je od takrat lepo napredoval. V teku so tudi dogovarjanja o obiskovanju prostovoljca na njihovem domu.

Kakorkoli že, menim, da trenutno zaradi otroka in njegovih potreb ne smemo dati tega v javnost, saj smo dosegli vsaj to, da je njegova problematika bolj opažena in da se mu skuša nuditi pomoč (ne sicer s strani rejnice, kar bi bilo potrebno oziroma bi bilo potrebno otroka premestiti v drugo rejo. Ta rejnica ima doma 5 otrok v reji in vsi so otroci s posebnimi potrebami, 3 od tega celo s kombiniranimi motnjami, plus ogromna kmetija in še za 2 vnuka skrbi. Saj je zelo vredu gospa, ampak na ramenih ima preveč in ne zmore ustrezno poskrbeti za vse). Center pa jo ščiti predvsem zato, ker so v naši občini rejniki zelo redki in razlaga saituacijo v tem smislu, da smo lahko srečni, da otrok sploh ima kje bit.

No, malo sem se razpisala, upam, da se boste znašli v vsej tej poplavi besed.

Še 1x hvala za vaš odgovor in lep pozdrav!

Lejka

V danem primeru bi lahko šlo za k.d. Zanemarjanja mladoletne osebe in surovo ravnanje po
201. člen

(1) Roditelj, posvojitelj, skrbnik ali druga oseba, ki zanemarja mladoletno osebo, za katero mora skrbeti, tako da hudo krši svoje dolžnosti skrbi in vzgoje, se kaznuje z zaporom do dveh let.

(2) Roditelj, posvojitelj, skrbnik ali druga oseba, ki sili mladoletno osebo k pretiranemu delu ali k delu, ki ni
primerno njeni starosti, ali jo iz koristoljubnosti navaja k beračenju ali k drugim dejanjem, ki so škodljiva za njen razvoj, ali z njo surovo ravna ali jo trpinči, se kaznuje z zaporom do treh let.

če ste zaznali, da so podani v vašem primeru znaki po tem k.d. obvestite policijo oziroma državno tožilstvo, ki bo z zbiranjem obvestil od CSD zahtevalo poročilo o družinskih razmerah ter na podlagi podatkov podalo obtožni predlog na sodišče zoper rejnike, ki prejemajo sredstva, vendar jih ne uporabijo za določene namene.

Oglašam se, ker ne bi rada, da bi se napačno razumeli. Ko sem govorila o “javnosti” (beseda je bila tudi v narekovajih), sem seveda še posebej poudarila, da to ne pomeni objavljanje primera v medijih, temveč sem kot javnost opedelila strokovne institucije, ki bi morale sodelovati pri iskanju najboljših odgovorov za zaščito otroka oziroma otrok (saj ste v prvem pismu navedli, da sta v šoli še dva učenca, ki sta v isti reji, kot ta deček, in vsi pripovedujejo enako zgodbo). Seveda je človek vesel, da ste s svojim ukrepanjem opozorili na problematiko rejenca, toda otroci imajo pravico do njim dostojnega otroštva. Odrasli smo tisti, ki smo odgovorni za to, da je naše delo usmerjeno v največjo korist otrok in da morajo biti pri tem otrokove koristi resnično glavno vodilo. Nikakor pa ne morem sprejeti neodgovornosti odraslih, v tem primeru rejnice, ki ne prepozna tega, da ne zmore ustrezno skrbeti za vse otroke. To je tudi odgovornost Centra za socialno delo (CSD) in kakršnokoli razmišljanje v smeri opravičevanja stanja kot je, je nesprejemjivo.

Tudi za CSD obstoji kazenska odgovornost, saj gre za urdne osebe in KZ v členu 262. “Nevestno delo v službi” govori: “Uradna oseba, ki vedoma krši zakone ali druge predpise, opušča dolžno nadzorstvo, ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogle predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, pa zares nastane kršitev oz. večja škoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta”.