Lep pozdrav!

Sem študent. Že kar nekaj let trpim za socialno fobijo. Dejansko so prisotni vsi njeni znaki v najhujši možni obliki: sramežljivost, anksioznost, pretirano zavedanje samega sebe, tesnobnost, negativna preokupacija z lastnimi mislimi in občutji, pričakovanje izpostavljenosti kritiki in obsojanju, negativna percepcija sebe in svojih sposobnosti, nezmožnost komuniciranja, majhna stopnja samozavesti, strah pred spoznavanjem novih ljudi, strah pred nadrejenimi, učitelji, itd. Kar pa je najhuje, so močno opazni fizični simptomi, še posebno močno zardevanje, ki je prisotno že prb. 8 let, rezultatov pa ni in ni. Zardevam ob popolnoma nepomembnih stvareh. Težko je, ko si ne upaš na zmenek, ne zmoreš storiti oz. delati stvari, ki bi jih rad, ne moreš povedati, kar misliš, ne moreš se postaviti zase, v šoli zardiš že, ko učitelj pove tvoje ime, kaj šele, da bi nato razumno odgovoril na njegovo vprašanje.
Star sem 21 let in to se mi vleče že tako dolgo, da sem popolnoma obupan. Ne vem, kaj naj storim.

Prosim za nasvet. Rad bi začel s terapijo pri psihiatru, ne vem pa, kako do njega. Kam naj se obrnem po pomoč? Prosim vas, če mi pri tem pomagate vi.

V kolikšni meri pri takšnem zdravljenju pomagajo antianksiolitiki in ali imajo kakšne stranske učinke?

In še to. Koliko pri mojem problemu lahko pomaga hipnoza?

Lep pozdrav, hvala za nasvet in srečno 2002!

Spoštovani Matjaž,
ker ste študent,se oglasite pri psihiatru v Zdrvastvenemu domu za študente Univerze v ljubvljani, napotnice ne potrebujete.Najverjetneje anksiolitikov ne boste dobili,saj lahko povzročijo odvisnost, psihoterapevtski tretman pa bo kombinacija individualne in skupinske oblike.

Spoštovani dr. Rejec

Tudi jaz trpim za socialno fobijo, zdi se mi, da je tega vedno več. Moje težave pa
se kažejo predvsem pri navezovanju stikov s fanti, tresenja rok na javnih krajih izguba želje po druženju z ljudmi in podobno. Zgoraj ste omenili možne terapije in ker sem tudi jaz študentka me zanima, če se lahko obrnem na vas? Zanima me, zaradi česa se po vašem mnenju ta strah pred ljudmi pojavi in če je popolnoma ozdravljiv.

Matjaž, tudi jaz imam natanko enako težavo in prav tako grozne simptome v
najhujši možni obliki. Tudi jaz najbolj trpim za zardevanjem. Sam s sabo si nisem
mogel pomagati. Šel sem k psihiatru, ki mi je predpisal antidepresive, kasneje pa
se bova odločila za terapijo. To je moje zadnje upanje. Če mi ne bo mogel pomagati, mi ni več za živeti. Ljudje si po moje ne morejo predstavljati kako je to velik problem. Ko v bistvu ne moreš normalno živeti na vsakem področju življenja. Mi si skrajno želimo le normalnega življenja, takšnega kot bi nam moralo biti dano
z rojstvom. Zastonj razumem situacijo in razumem, da ni razloga za recimo zardevanje pri…recimo, ko te učitelj vpraša karkoli…toda zgodi se kar samo od sebe. Nekako že pričakujem ta pojav. Na javnih mestih imam občutek, da me ljudje opazujejo in me kritizirajo kakšen čudak sem. V družbi se ne morem sproščeno zasmejati, ne vem se kako držati…Prav vse se mi to dogaja kaj si napisal. Lahko bi še našteval kje in kaj, toda saj poznaš vse…In zakaj sem to napisal? Zato, ker me je tvoje pismo “razveselilo”, da nisem sam in upam, da je moje pismo tudi tebi kaj pomenilo. Tudi jaz sem star tvojih let. Upam, da nama bodo psihiatri lahko pomagali iz tega pekla. Če se želiš morda pogovarjati kaj o tem, če bi morda lahko kaj en drugemu svetovala, napiši…(e-mail). Če pa ne, pa srečno!

Se opravičujem za še eno pismo, toda g. Rejca bi rad nekaj vprašal o tej temi.
Opazil sem namreč, da pri svoji težavi imam “slabe in dobre dni”. Imam občutek da je kakšen dan morda socialna fobija blažja. Tak občutek sem imel tudi preden sem jemal antidepresive, tako, da ne bi pripisoval občutek tabletam. V takih dneh se mi zdi, da sem nekako bolj “vesel” in, da je v meni “več življenja”. Seveda pa je to vse skupaj še daleč od normalnega. Ponavadi ob takih dneh pride do katere tiste “grozne” situacije + simptomi in sem spet na tleh. Prosim vas povejte zakaj imam po vašem mnenju tudi “boljše dni”.

S spoštovanjem!

Spoštovana Deja,
prognoza socialne fobije ni toliko odvisna od prenehanja strahu, kot od sposobosti in predvsem želje po splošnem aktivnem funkcioniranju ( poklic-pri vas predvsem študij, pozitivna pričakovanja do partnerskega odnosa ipd.Prej kot se zdravljenje začne , boljše rezultate je mogoče pričakovati, pri čemer poteka psihoterapevtski bistveno počasneje, če ni podprt z zdravili.Vsekakor se lahko oglasite.Če štejete kot popolno ozdravitev socialne fobije prenehanje simptomov vam lahko odgovorim pritrdilno, vendar ni izključeno, da se bo tesnobnost ( anksioznost) kasneje spet pojavila, vendar v kakšni drugi zvezi: zaposlitev, upokojitev in drugi znani vzroki, takret pa bi se bilo potrebno lotiti predvsem teh.

Spoštovani VicthoR
Nihanja razpoloženja so nekaj povsem naravnega, kot je nihanje krvnega pritiska ali sestave znoja.poskusite izluščiti, kaj posebnega počnete v ” dobrih dneh” in to poskušajte ponoviti tudi ob “slabih”.Antidepresivi seveda stanje popravijo temeljiteje, vendar pozno.

Lepo pozdravljeni!

Jaz bi pa samo vprašal kje se nahaja Zdravstveni dom za študente.

Hvala!

Naslov je: Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani,Ljubljana, Aškerčeva4

Ja, ne bi bilo slabo, če bi res rekla kakšno na to temo in se pogovorila o izkušnjah ter morebitnih rešitvah. Če si še za, mi piši na naslednji naslov:
[email protected]

Lep pozdrav!