Prosim za pomoč.

Meni zelo dragi osebi je umrl dojenček, novorojenček. ne zanm opisati bridkosti, ki jo ob tem doživljam. še slutiti ne morem, kaj preživljata starša. Ne vem kaj naj jima rečem, kaj naj naredim, nudim lahko le svoj objem in da jočemo skupaj. Vseeno pa želim narediti vsaj še kaj, prebrala sem knjigo prazna zibka, strto srce.

prosim pa vas za pomoč pri dilemi- mogoče se vam bo zdelo neumno, nezrelo, kar koli ne vem, vseeno vas sprašujem, ker pač res ne vem kaj storiti. Mamici bi želela podariti šopek. S tem ji želim pokazati, da ni zatajila, ali kar koli si že mogoče misli, da je izpolnila svoje poslanstvo, čeprav ji je bil otroček odvzet. mamica z dojenčkom ima otroški jok, kupe česttk in cvetja. Mamica umrlega novorojenčka nič od tega, samo sožalja. rada bi ji podarila šopek, pa se bojim, da si ga mogoče ne bi želela. da bi ji bilo s te, še težje. prosim vas dragi starši, ki ste sami šli skozi to, bi si vi to želeli ali ne?

Bila sem pri mamici, skupaj sva jokali,… Sprašujem pa se, ali bi ji ne bi bilo potrebno poslati tudi sožalja? saj vem, da ji take stvari ne morejo pomagati,ampka vseeno, bi to bila dobrodošla gesta ali ne?

Ne jezite se name, kaj takega nisem nikoli pričakovala, tudi ne o tem razmišljala, da se bo kaj takega zgodilo. Nočem pa narediti česar, kar bi bilo še slabše.

Vem, da ne morem zmanjšati bolečine, vseeno vas prosim za mnjenje, ali bi bili ti dvi gesti (šopek, poslano sožalje) kljub vsemu dobrodošli? Kako bi vi to doživeli v teh prvih dneh pri izgubi vašega sončka?

hvala za pomoč

Ne vem kaj naj povem ,kot moje iskreno sožalje!

Tudi moje sožalje.Tudi jaz sem izgubila svojo zvezdico in nisem prepričana da si ta mamica sedaj to želi,vsaj meni je bilo samo še huje ko sem brala sožalja.Ne vem morda od nekoga ki ne upa do nje,ti ki pa greš k njej mislim da bo tvoja bližina,topel objem in to da ji poveš da te lahko morda pokliče tudi ponoči pomenilo več kot pa šopek-ne vem tako em takrat čutila jaz-meni je te klice ponudila sestra in sestrična ter seveda mož in to mi je bilo največ,saj velikokrat je bilo najhuje ponoči in takrat ne upaš klicat kogarkoli.Šopek pa morda čez nekaj časa.Bodi ob njej in morda kasneje lahko greš z njo prižgat kakšno svečko-verjemi da ji bo to veliko pomenilo.Zelo lepo da te tako skrbi in želim ti da boš zmogla skupaj z to mamico ki ji pošiljam topel objem.

Jaz nisem zelela sozalij, prav tako ne cvetja ali cesarkoli v tem smislu.

Vse kar sem potrebovala je bila blizina prijateljev, ki so prisli tudi ko je bilo najbolj hudo in ki so bili dovolj pogumni, da so bili ob meni tudi ko niso vedeli kaj naj recejo.

Meni najvec od vsega pomeni, da se spominjajo mojega prvega otroka in da tudi sedaj, ko imam drugega vedo, da imam DVA otroka, ceprav prvega zal ni med nami. VEdno ji daj vedeti, da je tudi njen otrok bil in je pomemben, cperav fizicno ni prisoten. Verjemi, da je za njo se kako prisoten, ceprav ga ostali ne vidite.

ja. sama izguba je zelo boleča. Zato tudi moje sožalje ob tej izgubi. Mamici stoj ob stani in ji ponudi pomoč. Kaj ji želiš ponuditi, ji povej, da bo vedela, kaj lahko pričakuje od tebe. Če ne bo takoj za pomoč, ji jo kasneje ponovno ponudi, da se še vedno lahko obrne nate. najbolj bo potrebovala pomoč kasneje in ne takoj ob izgubi, ko je žal še v šoku. Ne pozabi nanjo kasneje.

Glede sožalja. Niso potrebna pisma, dovolj je izrečeno sožalje, stisk roke, če sta v dobrih odnosih tudi stisk telesa.

Žal sem tudi sama izkusila smrt novorojenčka. a večino ljudi tega otročička sploh ni priznalo za človečka. Kar mi je bilo zelo hudo. zato se strinjam s prejšnjo mamico, da ji veliko pomeni, da se spominjajo njenega prvega otroka. In vedo, da ima sedaj drugega, ki je z njimi.

tej osebi lahko ponudiš pogovor, da izrazi svoje strahove, potrebe… spodbudi jo, naj ti sama pove, kaj bi želela. POmisli, kaj bi tebi najbolj pomagalo. BODI ČLOVEK IN NAJ TE TO VODI K DEJANJEM.

še vedno žalostna mamica

Moje stanje je isto kot pri”prosim pomoč” moja najboljša prijatelica in sestrična je včeraj zjutraj, 7 dni po roku poroda izvedela, da je detece v njej umrlo. In danes ob 13. uri je še kar v porodni sobi in rojeva svoje mrtvo dete. Novica o mrtvem otročičku me je zelo prizadela, saj sem sama mamica polletnega sinčka in se zavedam da bi se meni lahko zgodilo enako. Naj huje ob vsem tem pa bo še to, da se videvava vsak da, saj sva tudi sosedi in jaz z otrokom ona bo pa brez, čeprev sta si ga z očkom zelo želela.

Včeraj zvečer sem jo obiskala v bolnišnici, kjer je čakala, da se ji pričnejo popadki, da bo rodila. Zgrozilo me je dejstvo, da ga mora roditi. Moje menje je pač takšno, da bi bilo bolje narediti carski rez in ga “vzeti iz nje” in stvar bi bila rešena. In sedaj se revica matra.
čeprav sem se trudila da bi se pogovarjali o vsem čem drugem je beseda vedno nanesla na to.

Pišem zmedeno, saj je v moji glavi pravi vihar, vihar čustev, ki kar vrejo na dan. N meni je jeza, zakaj se je tako zgodilo, oj le zakaj. Zakaj zdravniki niso ukrepali že prej, kljub trem pregledom po datumu rojstva, kjer so zatrjevali da je vse OK, danes pa to.

Zelo, zelo sem prizadeta ob tem dogodku in globoko sočustvujem z njima ob tem zelo tragičnem dogodku, hkrati pa se sprašujem ZAKAJ???????

Zamija, moje sožalje tebi ter mamici in očku mrtvorojenega deteca.

Vedno, ko preberem kaj takega mi je zelo hudo, saj bo skoraj eno leto odkar sem sama doživela tako tragedijo. Zato vem kako hudo je tej mamici bilo čakat na porod. Pri meni že na srečo šlo tole vse v enem dnevu, kaj dnevu v roku nekaj ur.
Tudi sama sem se vprašala zakaj ne naredijo raje carskega reza. Samo sem potem razmišljala, da je tako manj tvegano, da pride do zapletov tudi pri porodnici. Vsaj pri meni je bilo tako in sem, kar se telesnega okrevanja tiče, hitreje okrevala.
Lepo, da prijateljici tako stojiš ob strani.

Pozdrav,
Silvya

Moje sožalje staršema, tebi pa želim veliko moči in veliko srce, ki ji ga odpri.Naj bo še tako hudo, nikar se ne umakni, podaj ji roko, nastavi ramo, jokaj z njo!Tudi če te v začetku zavrne vztrajaj, poskusi ponovno!V njej je sedaj jeza, bes, bolečina, praznina in velik šok, ki traja nekaj časa.Bodi tam zanjo, zanj in zase.
Malemu angelu pa je namenjena moja najtoplejša misel!

škratek