Lep pozdrav!

Pišem Vam v upanju,da mi boste znali pomagati oz. me znali napotiti kam kjer lahko pomagajo.

Bom kar prešla k bistvu.
Stara sem 21 let in do petka sem imela fanta(star je 22 let), s katerim sva bila skupaj 4 leta pa pol.Imela sva se super, vse je teklo kot namazano, imela sva načrte za naprej, ko bova živela skupaj,družina enkrat,….
Potem pa je pred 3 tedni nenadoma umrla njegova mamica, stara le 43 let, zato je bil to za nas vse velik šok. Normalno da sem mu stala ob strani ves čas in prvi teden je bil še kar normalen za razmere kakršne so bile, želel je da greva z nekim parom s katerimi sva se družila, na oddih v gore za cel vikend. Vse lepo in prav, dokler ga ni klicala bivša punca (skupaj sta bila ko je bil star 15 let in ves čas ko je bil že z mano je ta punca imela stike z njegovo mamico in želela na takšen ali drugačen način priti do njega), če bi šla na ena pijačo.
Ker nisem ljubosumen tip sem ga pustila iti.Tisti večer sta bila skupaj 6 ur in se pogovarjala o vse mogočem, potem pa je prišel k meni prespat(meni pa od smrti mamice ni povedal niti enega občutka- to sem nekako sprejela,ker je bolj zaprte narave).
Naslednje jutro sem pa jaz odšla s prijateljico po nakupih in jo je poklical če se lahko dobita in sta tudi se.
Tisto popoldne sem odlšla k njemu domov, ker sem želela bit ob njem, vendar je bil zaprt kot školjka.izrekla sva mogoče 2 besedi to je pa bilo to..
Zvečer pa je spet prišel k meni in sva spet brez besed zaspala.Naslednje jutro pa je prosil, če bi lahko odšla tja ker sva začela in sem pristala.
Tam mi je pa povedal da sta se prejšnji dan dobila,da je on poslal sms če ima ta punce slučajno čas in da ga je poljubila, vendar je on prenehal.
Ko mi je to povedal je rekel da ne more več tko, bit z mano in to, da je preveč vsega. Rekel je tudi, da ga edino ona razume kako je to, če zgubiš bljižnega(zgubila je namreč brata) in da ga nekaj vleče k njej.To sem razumela da je trenutno zmeden in da ne ve kaj čuti do koga in tako…
Potem sva odšla popoldan na sprehod in se pogovarjala, rekla sem mu da mu dam čas,sam da nočem da je z njo, ker je zgleda tako šibek da ne ve niti kaj se vse lahko zgodi v njeni bližini.In tako sva se dogovorila da prekine stike z njo, da ji to lahko pove v živo in da se bova skupaj potrudila pemagat izgubo mami. Res je šel z njo ven ji vse lepo razložil in prišel nazaj k meni, da ne ve kaj mu je bilo, da mu naj oprostim, da ima le mene rad,najrajs na svetu…Naslednji dan sem se počutila kot da bi se zbudila iz najhujše nočne more in da je zdaj vse ok…
Potem je bilo tri dni vse ok, potem v četrek je pa spet prišel iz službe totalno brez volje(namreč hodi v službo preko študenta in dela redno fax) in tudi brez besed sva spet zaspala, ce sem pa slučajno kaj rekla sem pa rinila vanj, tako je rekel.
naslednji dan sem pa odšla ponj na postajo mu kupila kinderjajček(nor je nanje) in ni niti reagiral, lupčka nisem dobila,spet brez volje.peljala sem ga domov in zvečer je prišel k meni in se spet jokal in na koncu rekel le to da ne zmore,da ne more bit več z mano..da je enostavno preveč!in da bi rad bil v druzbi bivse punce in mogoce tudi da zacneta na novo
Tega ne razumem povsem, ker že če zgubiš eno osebo,zakaj bi še drugo odrinil.logočno bi bilo, da bi jo še bolj potreboval v takšnih trenutkih..
In je odšel…Celo noč sem ga klicala, vendar se ni oglašal, šla sem k njemu in sem vidla da njegovga avta ni in da je nekam šel.Bilo mi je res hudo ker sem res močno navezana nanj in tud on je bil name zelo…in tega ne razumem povsem kako se lahko v 3 tednih mu tako spremenijo čustva do mene.Še isti večer pa mi je rekel, ko sem ga vprašala kaj še čuti do mene in je rekel da me ima rad, da ljubi me pa ne več(še 1 teden nazaj pa je rekel da me ljubi????).In da mora zdaj biti z njo..To je vse kar je rekel
Zvečer sva se spet dobila in sva bila skupaj 2,5 ure, od tega sva se oba jokala 2 ure na koncu je pa rekel da za naju ni več možnosti, da je raje iskren, pa da mi ne daje lažnih upanj.Sam pravi da je zdaj prišel nov on in da starega ki je hotel mene ni več.kot bi se hotel kaznovati(z njegovo mamo je bilo pa tako.moj fant-bivši je bil sin nekega moškega s katerim je pač zanosila,vnedar poročila se je pa z drugim in je že od njegovega rojstva živel z njim tako da mu je bil pravi oče..ni mu skratka nič manjkalo.Lansko leto pa so se skregali nekaj in od takrat z očimom ni več govoril sploh, z mamo pa le malo.Vsi smo mu pa govorili naj se pogovori naj reši problem s pogovorom in naj se ne trma.Njegova mami si je tolk želela da bi se pobotala, da je razmišljala že o terapevtu..vendar ni bilo nič iz tega.Tisto jutro ko pa smo izvedeli da je umrla se je očimu takoj opravičil in priznal napako.)Zanima me če ga slučajno muči občutek da zdaj njegova mami ne ve da sta se pobotala, da ga muči krivda kako neumno se je trmal in da zdaj ne more tega več popraviti…Ker sam pravi da mu nekaj govori da mora zdaj ubrati svojo pot,drugačno pot…

Ker se tud z očimom nista pogovorila o zdajšnjih njegovih razmišljanjih sem mu jaz vse razložila…

Vem da bo zdaj z njo ampak tudi vem da bo naredil največjo napako v življenju.

Povejte mi kaj naj naredim jaz? Rekel je naj ga pustim pri miru nekaj čaasa, da me še vedno hoče v življenju, vendar ne kot punco….

Kako naj pomagam sebi in njemu.pustiti ga ne morem kar tako, ker ga ljubil in si trenutno ne prestavljem življenja brez njega..Ne razumem kako on lahko, ko pa sva bila tako srečna.Predlagala sem mu tudi psihologa vendar pravi da ne da bo sam to rešil…Samo to zelo dvomim, ker je totalno zmeden(pred tem je bil zelo močan fant, skoraj nič mu ni prišlo do živega)

Pomagajte prosim

Hvala za kakršen koli odgovor

pojma nimam kaj naj ti napišem. mogoče je šele v teh težkih trnutkih spoznal, kdo ga res razume in mu nudi potrebno tolažbo. očitno je to bivša punca. glede na to, da je tko hitro končal vajino vezo, se mi pa zdi, da je že dlje časa razmišljal o njej. mogoče popolnoma nedolžno, smrt matere je pa samo pokazala, da je ona prava, ker se je zaupal njej in ne tebi. mogoče je samo zmeden in trenutno ne ve kaj želi.
verjamem, da si šokerana in prizadeta, kdo nebi bil na tvojem mestu! predlagam ti, da mu daš še nekaj časa in se pogovoriš z njim še enkrat.

Kot prvo, v razmerju ni pomembno samo to, da se najdeta pravi osebi, temvec tudi, da se najdeta ob pravem casu, ko sta oba pripravljena na to. Vajin cas zal ni bil pravi; bolje je, da sprejmete to grenko lekcijo, saj vas bivsi na razmerje z vami ni bil pripravljen. Na to, ali je cas pravi ali ne, vpliva veliko dejavnikov. Smrt ljubljene osebe lahko v trenutku postavi stvari na glavo in za vedno tudi unici marsikatero razmerje. Fantova prva prioriteta je zdaj zalovanje in ne razmerja, ceprav sam tega ne vidi. Dekle, ki jo ima zdaj, mu je bolj v oporo pri zalovanju kot pa resno partnersko razmerje, saj izhaja iz potrebe po zalovanju in ne po zrelem odnosu.

Kot drugo, ne morete soditi, kaj je najvecja napaka v fantovem zivljenju. Vi imate svojo pot, on pa svojo, sodite pa lahko le o svoji poti in ne o poti drugih. Sprasujete, kako lahko pomagate sebi in njemu. Lepo, da ste se dali na prvo mesto. V resnici ste vi tudi edina, ki ji lahko pomagate. On si mora pa sam.

Ob koncu razmerja je bolje povsem prekiniti stike z bivsim, ker boste tako lazje preboleli, pa tudi on ima zdaj pomembnejse prioritete kot razglabljati o bivsem razmerju. Slisi se zelo ponizujoce, da bi bili v njegovem zivljenju vi se prisotni kot nekaksna medicinska sestra, kot partnerka pa ne. Ce rabi, naj si poisce strokovno pomoc, ki bi jo po mojem tudi potreboval, saj se mi se zdalec ne zdi tako mocan, kot ga opisujete vi; iz odnosov s starsi ima se veliko neresenih problemov, ki ga bodo ovirali vse zivljenje, ce si ne bo nasel ustrezne pomoci in stvari predelal (pomoci pa itak noce). Tudi ce mu mama ne bi umrla, bi ti problemi nekoc gotovo prisli na dan iz njegove podzavesti in se odrazali tudi v vajinem razmerju. Cas je, da se nehate sprasevati, kaj vse dobrega bi imel on od vas, temvec se vprasate, kaj bi vi radi od resnega razmerja in ce je to, kar vam on lahko da (predvsem priloznost, da samo pomagate in pomagate in razlagate in vzgajate in pri tem zanikate lastne potrebe), res vse, kar si zasluzite in zelite od resnega razmerja.

Poglej, naredi tako, kot ti je rekel, pusti ga pri miru, ne rini vanj. Ne moreš prisiliti nekoga, da bi bil s tabo, pa če si to še tako želiš. Očitno se je odločil. Spoštuj njegovo odločitev. Popolnoma razumljivo je, da ti je hudo, ampak čas celi rane, to je v tem trenutku edina tolažba.

Srečno!

Hm… Tezko je odgovoriti kar tako, naenkrat … Ker je veliko tem, posameznih tock, kjer bi lahko prekomentirala, vendar tu naj ne bi tako na dolgo pisala,.. Zato ti predlagam, ce seveda zelis, da mi pises na moj mail (zgoraj ga imas, pobarvan z modro) in se lahko slisiva, ker verjamem, da ti je hudo. Imam podobno izkusnjo, vendar ni slo za smrt, le odtujenje eden od drugega in sicer ravno zamenjani vlogi, kar pomeni, da sem bila na nek nacin jaz v vlogi tvojega fanta in zato ti lahko s tega vidika pojasnim, kaj se dogaja v njegovi glavi in zakaj tako reagira.
Ce te zanima mi pisi, vsekakor pa vedi, da nisi sama in lahko si predstavljam kako ti je. Ze ob branju tvojega post-a mi je bilo hudo… Ker vem, da se moj bivsi pocuti enako, kot se sedaj ti…

Lep pozdravcek,
Sanja 😉

Pozdravljeni!

Nenadni odhod matere je pustil tragičen spomin. Ne vem koliko se je vaš partner od nje lahko poslovil. Ta nenadna bolečina se je zarezala v vsako tkivo njegovega telesa. Mogoče se je z njo pogovrajal dan poprej, načrtoval konec tedna a ko je odhitel na delovno mesto niti slutil ni, da je to zadnje slovo. Tako ni mogel niti v miru razmisliti, kaj naj vse to pomeni. Z mamo sta se dobro razumela in sedaj pogreša njeno govorico, nasmeh, nežne roke, njeno razmišljanje, koliko stvari bi jo žele vprašati, dobiti njeno dragoceno mnenje. Življenja brez nje si resnično ne more predstavljati. Zdaj se čuti opeharjenejga za ljubezen, tako kot vi. Tudi vi niste imeli časa da bi se od njega poslovili, enostavno je odšel in vam pustil občutje zavrženosti. Do obeh je to neznanska krivica, da nista prisluhnila drug drugemu kako hudo je iti v življenju naprej brez mame, kako hudo je vam z občutkom da ste tudi vi naenkrat postali sirota, ki sama tava po svetu z solzami v očeh. Koliko jeze, izdanosti, sramu in ponižanja vam zbuja njegov odhod. Odločitev, da parnter odide iz odnosa je zelo globoko posegal v vaše življenje. Kot sami opisujete v svojem pismu čutite, da on potrebuje nekoga, ki bo zmogel vse te spremembe ovrednotiti, mu zrcaliti doživetja in ga načuiti predelati čustvene vsebine. Ni vam potrebno toliko skrbeti za nekdanjega partnerja, ga usmerjati, deliti napotke, to je naloga staršev, da spremljajo otroka, da mu omogočijo zdravo sprejeti svoja čustva, dati občutek varnosti in samozavesti. Oče je tisti ki otroka nauči trdnega tveganja s katerim lahko odhaja v svet.
Resnično je zelo kruto do obeh, saj se vama je zgodila krivica, ki jo je nemogoče pozabiti ali odpustiti. Načuti se boste morali dovoliti, da je vaš fant čustveno odšel iz odnosa, sicer ne bo mogel živeti naprej, kot pišete v pismu. To je za vas največja prevara, izdajstvo vendar boste morali sprejeti njegovo odločitev čeprav se to sliši grozno in se vam vse to neznansko upira. Sedaj ste se znašli pred novimi izzivi na katere čutite niste pripravljeni, občutje sovraštva, do njegovega, če se lahko tako izrazim sedanjega dekleta vam ne dovoli da greste naprej. Dovolite mu oditi kar pa ne pomeni, da mu dovolite oditi tudi iz vašega srca, saj je odnos vam pustil toliko lepega hrepenjeja in pripadnosti. Verjamem, da srečanja ki jih doživljamo v življenju z drugim niso brez pomena in da boste nekoč zmogli dati nekomu tisto, kar bosta oba potrebovala za zdrav odnos, ki v sebi nosi obljubo večnosti.

Lep pozdrav!

Romana Žitko spec. ZDT

Zakonski in družinski Inštitut Novo mesto
Kapiteljska ulica 2
8000 Novo mesto
[email protected]
tel. 07 33 21 133