Slovenska sociala grobo krši ustavo RS

Na področju dodeljevanja (izrednih) denarnih socialnih pomoči se grobo krši ustava RS. V nadaljevanju podajam dokaz za svojo trditev (po členih Ustave RS, citirani so posamezni členi Ustave RS):

2. člen

Slovenija je pravna in socialna država.

Če bi bila Slovenija res socialna država, potem ne bi obstajalo to, da mora človek, preden dobi pravico do denarne socialne pomoči, preživeti tudi do osem mesecev brez vsakih dohodkov (3 mesece, kolikor je treba, da oseba nima periodičnih dohodkov + 5 mesecev, kolikor lahko traja postopek obravnave prošnje za denarno socialno pomoč).

17. člen

(nedotakljivost človekovega življenja)

Človekovo življenje je nedotakljivo. V Sloveniji ni smrtne kazni.

To, da mora človek po izgubi zaposlitve oz. prenehanju prejemanja denarnega nadomestila na Zavodu za zaposlovanje čakati tudi do 8 mesecev na dodelitev denarne socialne pomoči in ob tem nima nobenih dohodkov in prihrankov, je tudi oblika smrtne kazni, smrtne obsodbe. Če človek namreč nima kaj jesti, lahko umre od lakote.

18. člen

(prepoved mučenja)

Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočem kaznovanju ali ravnanju. Na človeku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve.

Kaj je to, da mora oseba, ki izgubi periodične dohodke (glej zgoraj), čakati tudi do 8 mesecev na izplačilo prve denarne socialne pomoči (glej zgoraj), drugega kot mučenje, nečloveško in ponižujoče kaznovanje in ravnanje (ja, tudi kaznovanje – kazen za to, ker je oseba izgubila dohodke).

21. člen

(varstvo človekove osebnosti in dostojanstva)

Zagotovljeno je spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in v vseh drugih pravnih postopkih, in prav tako med odvzemom prostosti in izvrševanjem kazni.

Prepovedno je vsakršno nasilje nad osebami, ki jim je prostost kakorkoli omejena, ter vsakršno izsiljevanje priznanj in izjav.

Dejstvo, da mora človek, preden pride do denarne socialne pomoči, tako dolgo trpeti (glej zgoraj), je zadosten dokaz, da se v postopku pridobivanja pravice do denarne socialne pomoči ne spoštuje človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo. Še več: človek v teh osmih mesecih, ko je brez dohodkov in neuspešno išče službo in se boji, da bo od lakote umrl, izgubi vse dostojanstvo. Tudi to, da je oseba primorana prosjačiti pri sosedih za razne obleke in druge usluge, da bo lažje preživela, je ogrožanje njenega dostojanstva.

22. člen

(enako varstvo pravic)

Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

Ker ljudje, ki čakajo na zaprositev za denarno socialno pomoč ali ljudje, ki so zanjo že zaprosili, pa čakajo na ugodno rešeno prošnjo, nimajo enake možnosti varstva pravic kot ostali državljani (zaradi strahu pred tem, da jim bo zmanjkalo denarja, si ne morejo privoščiti stroškov sodnega postopka – kljub pravici do brezplačne pravne pomoči – prevoz, itd, mora oseba še vedno plačati sama.).

25. člen

(pravica do pravnega sredstva)

Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

Na podlagi vsega zgoraj napisanega sklepam, da je kršena tudi pravica do pravnega sredstva. Oseba, ki je dobila denarno socialno pomoč v prenizkem znesku po sedmih mesecih od takrat, ko je zadnjič prejela kakšen dohodek, si seveda ne bo upala pritožiti, da ne bi še nadaljnja dva meseca bila brez vsega – bo raje vzela to premajhno denarno socialno pomoč.

32. člen

(svoboda gibanja)

Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne.

Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države.

Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej.

Posredno je osebi, ki je v postopku pridobitve pravice do denarne socialne pomoči in v postopku prejemanja denarne socialne pomoči tudi kršena svoboda gibanja, saj mora biti vsak dan med 10. in 14. uro “na razpolago”, pri čemer pa je problem že, če gre takšna oseba takrat k zdravniku ali pa na razgovor za službo. Ker oseba nima denarja (do prejema prve DSP sploh nima dohodkov, potem pa ji je DSP edini dohodek, s katerim se ne more preživljati), nima denarja za kopiranje in pošiljanje dokazil vsenaokrog, lahko tudi, da so ji odklopili telefon. Če mora prositi prijatelje, sosede za pomoč pri teh zadevah, gre za kršitev dostojanstva (glej zgoraj).

33. člen

(pravica do zasebne lastnine in dedovanja)

Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja.

Ta pravica je kršena, ko se država v zapuščinski razpravi usede na premoženje osebe, ki je za časa svojega življenja prejemala denarno socialno pomoč. Tukaj je kršen tudi 2. člen ustave – socialna država, ker če bi bila Slovenija res socialna država, se to ne bi dogajalo.

34. člen

(pravica do osebnega dostojanstva in varnosti)

Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

Pravica do osebnega dostojanstva in varnosti se pri navedenih osebah krši vsepovsod:
– morajo prositi kolege, prijatelje in sosede za pomoč;
– nimajo za dostojno preživetje;
– predolgi postopki;
– kršenje vseh ostalih navedenih členov ustave.

50. člen

(pravica do socialne varnosti)

Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti.

Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.

Vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom.

To, da mora oseba kar 8 mesecev zdržati brez vsakih dohodkov, je groba kršitev pravice do socialne varnosti.

52. člen

(pravice invalidov)

Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo.

Otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter druge huje prizadete osebe imajo pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi.

Izobraževanje in usposabljanje iz prejšnjega odstavka se financira iz javnih sredstev.

Ker za invalide pri DSP in IDSP ni nobenih olajšav (npr. zaradi višjih stroškov, ki jih imajo), se krši tudi ta člen.

56. člen

(pravice otrok)

Otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo.

Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Takšno varstvo ureja zakon.

Otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države. Njihov položaj ureja zakon.

Kršijo se tudi pravice otrok, ki živijo v družini, ki mora 8 mesecev preživeti brez vsakih dohodkov.

Tako, to je vse. Če imate kakšne protiargumente, na dan z njimi!