slabe izkušnje z LJ porodnišnico
Vse bodoče mamice, ki nameravajo roditi v LJ porodnišnici, bi rada opozorila pred zelo nehumano babico, katere “pomoč” pri porodu sem imela priložnost okusiti na lastni koži. Ta velecenjena babica se imenuje Jelena Kecman in vam jo resno odsvetujem, če nimate mazohistične komponente v svojem značaju. Imate vso pravico, da zahtevate drugo. Na žalost vem to šele sedaj, saj nisem pričakovala nič slabega. Še prav pogumno sem zakorakala v porodno sobo. Naj pripomnim, da je bil to moj prvi porod,ki se je potem končal v pičlih treh urah, vsa nosečnost pa je potekala brez vsakih zapletov.
Potem, ko me je “nabasala” s hormonom oxytocinom za jačanje popadkov, je od mene zahtevala naj se grem dihalno tehniko, jaz pa od grozljivih bolečin sploh dihati nisem mogla več. Nakar je sledilo besno sikanje, da kako slabo sva s partnerjem pripravljena. Po prošnji za epiduralno analgezijo me je osorno zavrnila, da če mislim, da bo potem kaj bolje in da se trenutni anestezist pač ne ukvarja s tem. Potisnila mi je masko z oxydulom, skozi katero pa se sploh ni dalo dihati. Resno me zanima kaj je bilo z njo narobe!? A ima katera podobno izkušnjo? In za na vrh vsega sem morala rojevati pri širom odprtih vratih porodne sobe na katere se je obesila kar neka skupina ljudi, ki je v fazi iztisa grdo rečeno buljila v mojo rit.
Od tega brutalnega dogodka je minilo že pet mesecev, jaz pa se še kar ne morem pobrati.Mi ve kdo svetovati pravnika, ki se ukvarja s tožbami v zdravstvu? Saj po dveh pritožbah, ki sem ju naslovila na vodstvo porodnišnice še po mesecu dni nisem dobila nobenega odgovora.
Draga Kaja!
so
ustvujem s teboj in tvojo neprijetno izkusnjo. sama imam cudovito izkusnjo – na sreco, sicer z drugo babico…
kar se tice maske s smejalnim plinom, tudi pri meni ni na zacetku delala in ko sem skusala vdihniti se mi je naredil vakum, ko sem rekla, da ni dotoka – pretoka zraka, so pa odprli se en dodaten ventil, ki skrbi za vdih-izdih.
tako je to z masko, za ostalo pa mi je zelo hudo, da se ti je razvilo tako kot se…
Lp
Nika
No vse slabo se pozabi. Bolje, da ne pišemo o slabih stvareh, kajti potem ne bodo hotele nosečnice it rodit. Sama sem imela 2 slabi izkušnji, ki pravzaprav nista tako slabi, saj imam dva cukrčka. Mi je pa bilo zelo hudo ko sem imela prvi splav in čiščenje, ko me je pregledovala mlada še ne zdravnica in mi vaginalno prišla skoraj v mehur, tako da ko sem rekla da boli in je rekla, da malo mora in sem zazijala, da toliko pa ne in potem je prišlo še drugih 5 študentov, in primarij, ki je rekel ja mehur pa raje pustite. !!!! Takrat sem se navadila vsega hudega in, ko si želiš otroka in ga ni…….
Mask deluje vedno ! Ko sem prvič rojevala, sem si jo tudi sama premalo pritisnila ob obraz in PRESLABO potegnila vase zrak SKOZI NOS in ven SKOZI USTA, no drugič je bila celo ena študentka tako prijazna, da mi je to hitro razložila in zdaj obvladam. Nisem je hotela dati iz rok, tudi, ko je bilo že vsega konec. Tako, da mi jo je morala sestra kar izpulit.
Kmalu boš na vse gledala drugače, imela si še to smolo, da so bodoči zdravniki gledali tvoj porod. Kar mislim, da res ne bi smeli brez tvojega dovoljenja.
Dosegla pa verjetno ne boš nič, zato raje pozabi. Pri nas so doktorji sveti in to bo še kar precej časa.
Tudi jaz imam slabo izkušnjo z babicami iz porodnišnice v Ljubljana in to s ta isto gospo. Dobila sem jo drugič, ko sem morala iti v porodno soboin kaj tako neprijaznega še v življenju nisem srečala. Počutila sem se kot živalna porodni mizi. Kaj več raje sploh ne bom omenjala.
Kot drugo: na oodelku, kjer smo bodoče mamice čakale na porod in smo bile tam zaradi različnih zdravstvenih problemov, je totalna katastrofa. Večini sester je zelo težko po moje sploh priti v službo, kaj šele ,,izpolnjevati želje,, tečnih nosečih žensk. Iz zelo zanesljivih virov sem celo izvedela izjavo neke babice, ki je rekla, da je najbolj fino zdraviti kmečke ženske (t.j. neizobražene), ki te nič ne sprašujejo, ne kličejo sredi noči,…
Meni sta dve babici ves čas skoraj dobesedno govorile, da si izmišljujem podapdke in ostale probleme,… Mislim, da bi morala imeti več pozornosti, in to ne mislim čustvene, ampak zdravtsvene, saj so mi komaj 2 meseca pred rojstvom povedali, da bo eden od dvojčkov umrl.
Vsak dan, vsako jutro si moral gledati te zdolgočasene obraze, ki so ti govorili, da bi bilo bolje, če bi bili kje drugje in ne v službi. Saj človek marsikaj zastopi, da pač ne moreš biti vsak dan dobre volje, ampak, če imaš opravka s porodnicami, od katerih ima vsaka rizično nosečnost in je vse kar potrebuje ena spodbudnabeseda, nasmeh, ne pa resen obraz, s katerim moraš zelo paziti kako se z njimi pogovarjaš, da le ne bi rekelkaj narobe,…
Pa še nekaj zaradi nezaupanja v sobno zdravnico, in ker sem se pač že od vsega začetka pogovarjala s primarijem, sem ga ponovno prosila za UZ in za določitev prekinitve poroda. Ni bilo hujšega, pri jutranji viziti mi je zdravnica rekla, da se ona ne bo več z mano ukvarjala, da to ni način, in je zaprla mojo kartoteko. In kaj naj si jaz mislim? To je njihov način, borba za položaje, ženska trma, njihov ego! Pa še nekaj, na hodniku oddelka so sprintane in nalepljene pravice bolnikov in med njimmi je skoraj pod ta prvo točko tudi PRAVICA DO MNENJA DRUGEGA ZDRAVNIKA, ALI NJEGOVA ZAMENJAVA, ALI ZAMENJAVA USTANOVE, KJER SE ZDRAVIŠ.
Porodna soba: Ko sem bila prvič (zaradi stalnih popadkov sem bila tam namreč 3x) tam, so se odločili, da mi bodo s sondo izčrpali plodovnico (s tem bi začasno prekinili popadke). Ko je bila sonda že v plodovnici, so jo dali študentki, ki se mi je fino naslonila na trebuh (ves čas sem imela popadke in me je zelo bolelo), na nogo, 2x je zadela tudi dojenčkovo nogo,… Ko sem ji rekla, da me zelo boli mi je rekla, da to pa sigurno ne boli tako močno in da sem verjetno bolj občutljive sorte. Gospodična študentka verjetno točno ve, kako to zgleda, a ne?!
Največja zahvala in večna hvaležnost gre pa dr.prim Cerarju, ki je neverjeten človek, zame velika osebnost in predvsem človek, ki si vedno vzame čas, se potrudi. Nimam besed. Zame je naredil zelo veliko.
Tako, končno sem lahko povedala, kar mi že 3 mesece leži na duši.
Verjetno je res, da če si znana oseba, se do tebe obnašajo čisto drugače, da take stvari sploh ne bi prišle v javnost in da bi se nasploh govorilo, da je porodnišnica LJ the best in oh in sploh. Največ, kar bodo morali narediti, se bodo morali pogovoriti z osebjem, oz. osebje razmisliti, ali sploh hočejo imeti takšno službo, ki vsekakor zahteva veliko-nasmeh in lepo besedo.
1.
Jaz sem se o tem razčlovečenju, ki ga ženska doživi v porodnišnici, razpisala že pri Pušenjaku. Če vas zanima:
Je pač res, da je LJ gin. klinika del kliničnega centra, ki je v osnovi namenjen tudi učanju študentom. Samo meni se ginekologija tu res zdi specifična, sem tam notri napisala zakaj.
2. Maja
si čakala na porod na f oddelku Lj porodnišnice?
lp
mamica
Ne morem verjeti, kaj berem pod to temo…Sočustvujem s teboj in mi je zelo žal, da si morala prestajati vse to. Ne samo, da to ni humano, to je celo ponižujoče. Takšno ravnanje je vredno obsodbe in graje. Nekdo mora za to odgovarjati. Sama imam s porodom zelo lepo izkušnjo, imela sem super babico…(rodila sem v MB), ki me je spodbujala, bodrila…
Ne znam ti svetovati, na koga se naj obrneš, morda tudi na varuha človekovih pravic (ali bolnikovih, če ga v LJ imate -v MB je ), vsekakor bi moral za to nekdo odgovarjati. Mislim, da je tudi že čas, da nehamo gledati na zdravstveno osebje kot na nedotakljive “svetinje”, ki se imajo včasih res za male bogove. Morda jim to dopuščamo tudi mi, s svojim obnašanjem in ker največrat res ne rečemo nič… Glede zdravnikov imam tudi sama slabe izkušnje, popolno razočaranje na oddelku porodnišnice. Kot sem že enkrat o tem pisala, v porodni sobi -super, na oddelku-katastrofa.Toda o tem smo enkrat že pisale.
Želim ti, da bi ti uspelo “doseči pravico”, odgovor in vsaj opravičilo odgovornih, predvsem pa, da se ti tvoja notranja bolečina in notranje rane čimprej zacelijo. Bodi pogumna…….
Držim pesti zate…
tija
Draga Kaja,
mislim, da tvojo izkušnjo še kako dobro razumem in vem kaj doživljaš. Povem pa ti, čeprav vsi pravijo, da je bolje, da slabo čimprej pozabiš (to rečejo tisti, ki se jim kaj takšnega v življenju (še) ni zgodilo in ne vedo kako zelo boli), da tega ne boš nikdar in nikoli pozabila. Meni je še danes (po skoraj 3 letih) to, kar sem doživela, tako grozna izkušnja, da je ne bom nikdar pozabila.
Mislim, da je dobro, če bi si prebrala naša razmišljanja in naše vtise – med njimi je tudi moj na:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=13&i=2710&t=2710
Glede na odgovor oz. mnenje, ki mi/nam ga je dal dr. Pušenjak, je bolje, da se ne pritožuješ. Samo pomisli in še enkrat preberi s kakšnimi besedami me je dr. Pušenjak označil za osebo s tem, da me sploh ne pozna, čeprav ga jaz osebno poznam (delam kot VMS v KC). Kaj takega od njega kot zdravnika ne bi nikoli pričakovala, ob tem, da v isti rog zatrjuje, da je 99% dobrih zdravnikov…. Daje primerjavo z ZDA – Ja, močno upam, da bodo kmalu razmere iz ZDA (kjer sem bila kar nekaj časa na izpopolnjevanju) kmalu prišle tudi k nam – pravice pacientov in popolna odgovornost zdravnikov za svoje delo – tudi na sodišču! To, kar se pri nas dogaja se drugje v Evropi in v ZDA ne dogaja – s tem, da so ponosni, da so v “evropski špici”. Veliko jim še manjka do tam, večini od njih, nekateri pa so res špica od špice – vendar samo redki izbranci, ki svoje delo opravljajo s srcem in dušo in ne v prvi vrsti za denar.
Kot sem ti že povedala, ti odsvetujem kakršnokoli tožbo, saj si boš s tem rano samo še poglabljala (če je to sploh še mogoče). Samo pomisli koliko primerov je že prišlo v SLO na površje, pa so vse nekam potlačili – na koncu tebe naredijo za idiota in bi te najraje zaprli na zaprti oddelek Psihiatrične bolnišnice Polje…
Lep sončen dan ti želim.
Dodala bi le to, da sem jaz imela zelo slabe izkušnje z dr. V. Cerarjem. Njegov odnos do nosečnic, ki smo bile predčasno sprejete v Porodnišnico, je bil nečloveški. Z nami ni spregovoril nobene besede!! V sobo je prišel in odšel brez besed, kljub temu, da ga je vsaka izmed nas posebej pozdravila in čakala, kaj bo izvedela na viziti.
Njegovi pregledi so nečloveški, izjave ob ječanju nosečnic pa skrajno neprimerne za doktorja znanosti.
Mislila sem, da sem pa le preveč občutljiva – vendar vse nosečnice so bile istega mnenja. Pregled pri njegovi kolegici, ki ga je nadomestila, pa je bil popolno nasprotje. Ko sem omenila, da so me prejšni pregledi grozno boleli in jo vprašala zakaj me tokrat nič ne boleli, se je le nasmehnila in dodala da je važen pristop. Imena zdravnice pa žal ne vem.
Irena
Tako kot druge, ti tudi jaz odsvetujem vsako tožbo. O ljubljanski porodnišnici se v medijih bere vse najboljše. A ko si enkrat tam kot pacient… Mi smo imeli izjemno izjemno slabe izkušnje. Žal ne vem imena babice… ali pa na srečo, ker bi najbrž spisali pritožbo. Mislim pa, da je bila moja babica ista oseba kot tvoja (jo lahko prosim opišeš?). Sicer pa, dokler bo direktorica takšna, ni pričakovati boljšega osebja!!! V 26. tednu me je kljub popadkom ob štirih zjutraj poslala domov, češ da si izmišljujem!!! In to direktorica! Potem sem šla k svoji ginekologinji in takoj nazaj v porodnišnico, kjer me je sprejela druga zdravnica in še pravi čas zaustavila porod. Enako je naredila z eno revo, ki jo slučajno poznamo: ta je prišla 30 km daleč, z vlakom, ker je imela popadke. Sprejeli so jo in jo poslali domov!!! Na poti domov ji je odtekla voda, mimoidoči so poklicali rešilni avto in rodila je v avtu!!! In o tem ni nikakršnega glasu nikjer. Ker je to bila uboga kmetica, kakršne imajo v porodnišnici najraje. Ker so tiho.
Kako je izgledal naš porod??? Groza. Še sreča se polovice ne spomnim, vse pa se spomni moj mož. Vrata so nonstop odprta, da lahko gledaš v sosednjo sobo med noge in obratno… Mož je neprestano zapiral vrata, ki pa jih je babica vztajno odpirala… Z mano so ravnali kot z nekom, ki je tam po pomoti. Možu niso naredili prostora, da bi bil ob meni… V glavnem, ne bom opisovala podrobnosti, ker je gnusno in nima smisla. Nismo se pritožili, ke ne vemo, kako bo, ko bo drugi otrok. Najbrž bomo šli v Postojno in si PLAČALI pozornost.
Pozdravljene vse skupaj,
tudi jaz imam dva poroda za seboj.
Iz prvega poroda imam res tako lepe spomine. Imela sem babico, ki se je resnično potrudila, da mi je pomagala v vseh pogledih.
Zato pa se je pri drugem popolnoma vse obrnilo na glavo. Od tega drugega poroda je minilo že 3 leta in 3 mesece, pa se še vedno spominjam vseh podrobnosti. In, tisto, da čas celi vse rane, in da slabo pozabiš. Ne, jaz tega, kar je ta babiva počela z menoj, ne bom nikdar pozabila. Resnično mi je žal samo to, da nisem takrat napisala prijave, jo dala v časopis, itd. A tega pač nisem storila.
Sama sem šla rodit z zelo hudo gripo. Imela sem 40 stopinj visoko vročino, težko sem dihala, nasploh, oh in sploh izmučena. Doma sem pustila hudo bolnega sina s pljučnico, in popolnoma izmučena odšla rodit. In potem naletim na NJO. Če jo danes srečam, ji pljunim v obraz, dobesedno. Ne bom govorila, kaj je vse počela, a naj povem samo njeno izjavo, ko je del posteljice po porodu ostal v meni: PRKLETE SLOVENKE, ŠE POSTELJE NE MOŽEJO IZTISNITI TAKO KOT SE MORA!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Meni se je takrat čist strgalo, in sem začela tulit, da naj izgine, da je nočem več videt, in kar naekrat je v sobi bilo polno ljudi. Od anestezista pa do…….kva vem kdo še. Potem mi je še anestezistka rekla, da glede na moje zdravje, da mi bodo kar na živo posteljico ven potegnili, pa sem jaz takrat rekla: ne, tega pa ne. In povem vam, moja piškica je ležala tam na mizi, in so jo pregledovali, meni je bilo pa tisti trenutek popolnoma vseeno, če bi zaspala za vedno. In ko se sedaj spominjam nazaj, me je groza, a tako sem pač čutila. No, ko sem rekla, da se me ne bo nobeden več dotikal na živo, in da naj tista čefurka izgine iz sobe( vse to povedala v kričanju, nisem bila histerična, ampak jezna ko…….), so postali vsi medeni okoli mene. Tista čefurka je res izginila iz sobe, in me uredili tako kot je bilo treba. Ko sem se zbudila iz narkoze, je ob meni sedel mož s hčerkico v naročju. S hčerkico sva ostali v porodnišnici kar tri tedne, pa ne zaradi nje, ampak zaradi mene. Ker sem bila po porodu še en teden v intenzivni negi, popolnoma izmučena. Bilo je to obdobje, ko je bila porodnišnica zaprta zaradi gripe, in sva vse tri tedne preležali sami. No, zadnji teden mi je potem glavna sestra dovolila, da je mož na skrivaj pripeljal sina, in smo bili skupaj na hodniku….oz v dnevnih prostorih. V glavnem: upam, na NJENO zdravje, da se ne bova nikdar srečali. Ker ne vem, če se bom lahko obvladala, da ji ne bi eno prisolila. RES!!! In nikdar to ne bo pozabljeno.
M.
Kako mi je žal zate, da si morala prestati vse to! In to pri dogodku, ki bi moral ostati nepozaben v pozitivnem smislu! Moja prijateljica je dvakrat rodila pri babici Jeleni in doživela podobno izkušnjo. Zadnjo punčko je rodila pred petimi leti. Kako je mogoče, da taka oseba še vedno dela na takem delovnem mestu?
Moja izkušnja je čisto drugačna, za kar gre zahvala tudi moji babici Aniti. Ta ženska ima zlate roke in srce. Do naju z možem je bila tako prijazna, da sva bila prav presenečena. Za vsako stvar, ki jo je naredila, naju je prej vprašala za dovoljenje oz. mnenje, vsak dogodek je prej obzirno napovedala. Edino pripombo imam na moški del zdravniškega osebja – zdravnika. Pregledala sta me dva različna in to na precej grob način. Čisto brez občutka. No in potem sem bila “gospa” preveč občutljiva. In so me šivali pod narkozo.
Zadovoljna sem bila tudi s kasnejšo oskrbo, sestre so se trudile po svojih močeh, res pa je, da tudi porodnice ne smemo biti preveč zahtevne in razvajene.
Moja prva izkušnja je torej čudovita in to bi privoščila vsem ženskam!
Maja
Eno pripombo bi imela na tvoje besede: praviš da so kmečke ženske neizobražene ženske. Si morda pomislila, da si koga s tem užalila?! Kaj če nekdo živi na kmetiji pomeni da je neumen? Premisli malo, kaj govoriš. In samo za primer: sama živim na ogromni kmetiji z ogromno živine in zemlje, njivami, polji, gnojem, vinogradi in še čim pa sem uspošno doktorirala iz agronomije. Pazi, prosim, kaj govoriš.
Pa lep pozdrav
Petra
Moram vam priznati, da sem se tresla, ko sem šla brat odgovore, saj sem pričakovala grajo, tako kot sem jo doživela na forumu dr. Pušenjaka in še parih “perl”, ki bi najraje rojevale na tržnici. Dr. Pušenjak nas res ne primerja z ZDA samo v primeru tožb. Z nami upravljajo pa prav na račun strahu. Vendar moramo doseči kritično maso kot pravijo. Delovati množično, ker posamično ne moremo doseči očitno ničesar. Dr. Pušenjak se je celo zgražal nad mediji, ki si privoščijo kritike in bognedaj tožbe.
Ta gemej babura se trudi skriti naglas s “fensy” očali s temnimi okvirji(opis za sotrpinko). Kako jo lahko tako zelo spoštujejo v timu, ali jih tudi ustrahuje???
Res sem bila hospitalizirana v 4.nad., ne vem pa, če je bil to odd. F.
Vsem se zahvaljujem za razumevanje. Mi je že malo lažje.
Kaja
Perfektno napisano in primerno za objavo v časopisih, ki se ukvarjajo s to tematiko. Sedaj bom jaz navedla 99%, tako kot to dela dr.Pušenjak in to v smislu, da takšen odstotek zdravnikov zanima le kariera. Za dovoljenje pa ne vprašajo, ker vedo, da ga večinoma sploh nebi dobili in si to tudi zaenkrat lahko neomejeno privoščijo. Ti izmečki nagnusni. Ampak zamislite se, da je predstojnica porodnišnice ženska. Ali res ne zmoremo nobene kolegialnosti?
Ja, preberi Majin post, in ne takoj igrati užaljenosti. Nihče ne misli, da so kmečke ženske zaostale, a je neka prispodoba, ki jo pač človek reče. Tako kot se ljubljančanom reče žabarji, pa niso nič podobni žabam… mislim da je čisto neprimerno nekaj loviti za besedo nekoga, ki opisuje težke trenutke in želi nazorno opisat nek dogodek..
mene bolj skrbi naslednje: glede na to, da je v Ljubljani največ žensk, in imamo takšno porodnišnico s takšnim osebjem in vodstvom: ALI NI PADEC ROJSTEV KI SE ODRAŽA V SLOVENIJI TUDI POSLEDICA TAKŠNEGA ODNOSA?