skupno življenje,vmes je pa alkohol
Vally, nič od tega, kar so ti drugi že pred mano napisali ti ne da misliti, ti si se že odločila, da boš ostala s tem zapitim fantom, saj potrebujeta en drugega. Ti rabiš pacienta, on rabi tvojo oskrbo. Vidva oba sta soodvisneža, ki en brez drugega ne moreta. Nista se našla po naključju. Si tip ženske, ki želi pomagati in reševati tuje oz. povratno svoje življenje. Takšnemu odnosu pa se ne reče ljubezenski odnos.
Vprašaj se, zakaj si ne želiš harmoničnega odnosa dveh zrelih oseb in še bolje, ali je kdo od vaju sploh tega sposoben.
Kaj tebe in druge ženske vleče v alkoholični odnos boš izvedela iz knjig, če se jih boš lotila brati. Do takrat te pa čaka pekel, ki si si ga izbrala sama. Dokler bo dovolj ženskih kandidatk, sester usmiljenk, ki bodo “pomagale” alkoholikom piti, toliko časa bodo alkohliki stopali v partnerstvo in zakon s svojimi oskrbovankami kjer bodo imeli dovolj varno okolje za svoje zapijanje.
Se mi zdi da nam je Vally malo zamerila-poznam ta občutek,po mojem ji je kar žal,da je pisala o svojem problemčku,ker zdaj se ji verjetno zdi,da taaako velik problem z partnerjem pa nima.Onaže ne.Da še ni tako daleč.Temu se reče beg pred resnico.Ampak vsi smo šli kdaj že tudi čez to, eni celo večkrat.Na izkušnjah se učimo.In še res je. Ampak do vsakega spoznanja moramo priti sami-eni smo šli z glavo skozi zid in se le tako naučili, eni(tisti pametnejši ali realnejši-ha ha) pa so se le malo zamislili in mogoče ravno zaradi nasvetov naredili kakšno stvar drugače kot so nameravali.Ampak kot sem rekal-vsak dela kar želi z svojim življenjem in tudi odgovarja za vsa svoja dejanja naj bod opozitivna ali pa negativna.Zato Vally še enkrat-želim ti res vse dobro!
glejte nisem sem pisala zato da boste lahko zdaj ugibali ali je moj fant alkoholik ali ne in kaj če gre eno soboto ven pa se hoče malo sprostiti in se s kolegi pogovoriti ob pivi. naj pšovem da sem tudi jaz z njim hodila ven pa sva skupaj recimo kaj spila. pa recimo vsak teden pa sem zato alkoholik? ni treba človeka takoj obtoževat glede na to da gre ven in kaj popije pa smo ženske tudi takšne? alkoholiki? NE
sem sem pisala z namenom da bi mi dali nasvet kako se z njim pogovoriti in narediti tako da bo za oba prav in ne da boste vi ki ga sploh ne poznate ugibali ali je odvisnik, pijanec al karkoli in ga ne obtoževali, tega nebi niti jaz naredila če bi kdo imel pač problem. bi drugače postopala in ne obtoževala.
pa ne da sem kaj zamerila, sploh ne samo ni mi všeč da človeka kar nekaj obtožujete ki ga sploh ne poznate in potem takoj cilate da je pa pijanec, jaz ,mislim oz VEM da ni če gre eno soboto ven pa spije kaj…potem bi bila pa tudi jaz že pijanka.
pač je imel vsak v življenju svoje izkušnje in si pridobil svoje mnenje glede vsega ampak očitno se res še niste naučili da ni lepo obtoževati človeka sploh pa če ga ne poznate.
lep pozdrav
Če njegovo pitje alkohola ne bi bil problem, ti ne bi iskala nasvetov. Ali ima problem ali ga nima, lahko preverita. Naj en mesec zdrži brez alkohola. Če ni alkoholik, bo zdržal brez problema. Če ne bo mogel, je vse jasno.
Zgoraj napisano si samo še potrdila. Tisoč in en izgovor boš našla za njegovo početje. Tako daleč si šla, da si ugotovila, da si tudi ti alkoholik, če je on.
Vally! Saj ne vem, ali bi ti še odgovarjala ali ne. Prosim, preberi si še enkrat svoj post – lepo počasi. Vzemi si čas. Napisala si ga 25.3.08. Danes smo 04.04.08. Čitaš? Kar počasi, saj bo šlo. No – verjetno si dojela, kaj si napisala.
Torej, če si še vedno v dvomih, naj ti pojasnim. Pišeš, da te MOTI, da tvoj fant pije (PREVEČ), da je OMEJIL pitje na vikende (torej predvidevamo,da je pil tudi čez teden), da se večkrat skregata zaradi tega, da ti je tudi LAGAL glede pijače,da pravi, da ko bo otrok, bo drugače, skriva se za stresom… Skratka – to so pač tipični znaki za nekoga, ki rad spije. Ne rečem, da je alkoholik, ampak nekdo, ki se pač nikoli, ali zelo težko odreče kakemu kozarčku. In res je – takih je veliko. Tudi mojemu bivšemu nihče ni rekel, da je alkoholik – ampak so o njem govorili kot o “človeku, ki pač ne more reči ne, “če ga kdo povabi na pijačko, oz. se ne more kontrolirati. Iz tega pa je nastal alkoholik in kar se je nazadnje tudi videlo in dokazalo, ko je šel na zdravljneje.
Tukaj ni nihče rekel, da je tvoj fant alkoholik – vsaj jaz ne. NISEM OBTOŽEVALA. Sem ti samo povedala svojo zgodbo. In tako tudi drugi. Seveda ti jemlješ to kot napad. Glede na tvoj zadnji post pa bi ti rekla takole: če bi dejansko vse držalo tako, kot praviš zdaj, verjetno sploh ne bi pisala na forume niti se ne bi spraševala o težavi, ker težave ne bi bilo. Je ne bi videla, ker ne bi obstajala. Zdaj pa iščeš vzroke (in kot sem ti že napisala, jih boš našla tisoč) – celo poveš, da skupaj hodita na pijačke in da zaradi tega nista pijanca. Škoda, da tega nisi omenila v prvem postu, kjer pač govoriš, da pije samo on, tebe pa to moti.
Mogoče sem preveč cinična, ampak res me je razkuril tale zadnji tvoj post – pač negiraš stvari. Te razumem. Nikakor pa ni res, da smo obtoževali. Jaz nisem tega zasledila.
Tvoje življneje je in lahko počneš z njim, kar hočeš.V bistvu nekje globoko v sebi pa veš resnico… Vso srečo!
Predhodna avtorja “ne-pijem” in “tutjs” sta ti sicer v globalu podala pravilni in optimalni mnenji.
Glede na to da sem tudi sam odgovarjal v tej temi, pa sledeče: kako pivca “okvalificirati”, to je zadeva stroke. Iz laičnih mnenj pa si, vedi (!!!) dobila zelo nepristranske odgovore, pa celo žensk z grenkimi izkušnjami glede alkoholizma, tako da ti bom samo položil na srček: ne jemlji vsega za napad in spreglej ! Spreglej tisto rdečo nit, z njim živiš ti in ne mi.
Mi smo ti nasvet dali, vse ostalo je na tebi.-
Srečno.
Spoštovana ga. Vally,
verjamem, da se počutite prizadeti, ker je debata na forumu šla v smer, ki je vi niste predvidevali, predvsem pa ne želeli. Imeli ste svoja pričakovanja, ko ste pisali na ta forum, ste jih celo zapisali in vsak od sodelujočih si jih je razložil po svoje… in vam dal odziv, kakor je vaše vprašanje razumel. Gospe, ki so že preživele svojo »kalvarijo z alkoholom«, so za vas naredile pravo »skupino za samopomoč (bivšim) družinskim članom alkoholikov«. Hotele so vas obvarovati pred nekim »peklom«, ki so ga same doživljale. Ravno tako so se oglasili tudi drugi, ki so vam skušali dati vedeti, kako zgleda življenje z nekom brez alkohola in vas tega obvarovati.
Ne vem pa, koliko se sedaj počutite krivi in osramočeni, saj ste naše odzive doživeli, kot da smo iz vašega partnerja »naredili« alkoholika, iz vas pa bodočo »alkoholikovo ženo«. Ker to bi bila pa res sramota za vas – če bi bilo vse to res. Verjetno bi se vam uresničile vaše nočne more. Ne vem, koliko se počutite sedaj krivi tudi pred njim (vsaj v sebi – tudi če on ne ve za to pisanje), češ da ste ga »oblatili« ali pa vsaj dovolili blatenje in ga ne zagovarjali… Ničesar niste naredili narobe – le debata je stekla svojo pot… in tudi vaše informacije so curljale po delčkih… s presledki. Tako kot verjetno tudi vi tako po delčkih sestavljate skupaj vajino zgodbo, svoje skrbi – enkrat je tako, drugič zveste kaj drugega. In se je sedaj pač vse to še tu odigralo… Žal. A se je moralo, da sedaj tudi mi bolje razumemo vse, kar ste nam hoteli povedati, pa vas nismo smeli (mogli) takoj razumeti.
S svojimi odzivi pa smo vas samo še globlje »potunkali« – ker ste sedaj pa res prisiljeni braniti njega in sebe, sebi in nam dokazati, da stvar pa res ni tako huda, kot smo jo mi videli (oz. kakor smo razumeli vaš prvi prispevek), predvsem pa da vaša stiska ni tako huda, kakor smo mi domnevali. To se je zgodilo, ker je vsak od nas pri tem prinesel v vašo zgodbo del sebe, svojih občutij in doživetij. Zato je vsaka pomoč in »nasvet«, ki ni v živo, ki nima neposrednega kontakta in takojšnjega odziva – zelo omejena. Zato naj bi terapija ali svetovanje vedno potekalo v živo – da imaš možnost res začutiti in sproti preveriti na drugi strani, ali si nekaj pravilno razumel.
Očitno smo nehote pritisnili na neko vašo bolečo točko, zaradi katere ste vse naše odzive doživeli kot obsojanje in obtoževanje, četudi vas nihče od nas ne obsoja, ampak nas je skrbelo za vas in vašo prihodnost. Verjamem, da je tudi vas strah prihodnosti, strah obsojanja s strani partnerja (da vam bo tudi on rekel, da pretiravate in ste iz njega naredili alkoholika), nato pa s strani ljudi okoli vas (starši, znanci in prijatelji). Zato ste se želeli o svojih skrbeh resno pogovoriti s partnerjem, še prej pa od nas dobiti nasvet, kako to storiti. Pa ste prejeli od nas kup opominov in pozivov k ultimatom, ki se vam zdijo čisto pretirani. Vi ste tisti, ki živite z njim, zato vi veste, kako hudo je (vam in njemu), kaj bi mu res želeli reči, katero skrb bi želeli, da vam on odvzame in to čisto zares in iskreno, brez laži in manipuliranja, brez obsojanja. Povejte mu to neposredno tako, kot vi čutite – jaz verjamem, da imate besede za njega v sebi. In če pijača res ni tak problem, kakor smo mi predvidevali, niti kakšna druga metoda »bega pred odnosom«, potem vas bo slišal in upošteval. Če sta oba pripravljena delati na odnosu, potem je to uresničljivo. In potem se bosta skupaj odločila, kako naprej.
Vse dobro!