škoda
Mož pravi, da me ima rad, v to sicer tudi ne dvomim, vendar nastane problem pri spoolnosti… Zdi se mi nekako odtujen, egoističen, včasnih imam tudi občutek, kot bi se oz. se naslaja nad mojim telesom…
OK sedaj pa malo obrazložitve… veliko sva se o tem že pogovarjala (vglavnem vedno jaz načnem to temo – on edino takrat ko je “suša” že tako veliko, da potem nesramno nori da še v postelji nima nič od mene), veliko je bilo tudi kreganja na ta račun…
Bila so obdobja, ko je bila spolnost zame ful fizično neprijetna boleča in sem se je izogibala…Potem se celo parkrat prakticirala (patetično), da sem se ga napila in bila po njegovih besedah – maksimalna!! Hitro sem dojela,da je to bolano do konca in se tega tudi sramovala, predvsem se se počutila kot prostitutka… Zakaj bi morala jaz reševati in probavati, razmišljati o rešitvah, skoraj prostiti za konstruktiven pogovor, mu razlagati kako… on pa čaka, “da se mu ga bo izpraznilo”…
kaj bi pravzaprav sploh rada? to me sprašuje tudi on… kakorkoli sem se trudila, da bi mu razložila mislim, da me ni nikoli razumel…
Rada bi neko čutnost, nežnost… spolnost z njim se mi zdi trda, toga, večino brez občutka ali neprijetna…
v 5 letnih odkar sva skupaj osebno nisem nič doživela… tako da dostikrat ko mi zmanjka volje in energije bežim in fantaziram …
pojma nimam kako to rešiti!!?
Ali to res pomeni samo dvoje ali se udati v to kar je ali iti narazen?
Odkrite in jasne besede bi gotovo prispevale k razumevanju, ne morejo pa spremeniti dejstva, da imata z možem zelo različne potrebe po seksu. Možu razloži vse, čisto vse! Lahko, da bosta končno ugotovila, na kakšen način ti seks najbolj ustreza, mogoče bi se bilo dobro bolj posvetiti predigri…Za dober seks je najpomembnejši globok čustveni stik, tudi energijsko si morata partnerja biti blizu, tako da je fizični stik le končna izpolnitev medsebojne privlačnosti. Se mi zdi, da še niti dobro nista začela raziskovat te vajine spolnosti, kaj šele, da bi izčrpala vse možnosti. Pa izrazi možu svoje želje na tak način, da jih bo upošteval. Na obisk pri strokovnjaku tudi lahko pomisliš, samo da ne bi vdano prenašala obstoječe situacije, tega nikomur ni treba prenašati. Glede potrebe po telesni bližini se pa le ravnaj po svojem kompasu, ne po moževem!
Tako, kot je pomemben odnos med materjo in otrokom, je najpomembnejše, da je mati na razpolago za čustveni stik, da je sprejemljiva za iskanje otrokovega stika z njo. Otrok se srečuje z dobrimi in slabimi izkušnjami, z materjo ki je na razpolago ali z materjo ki ga zavrača, včasih celo zavrže. Prav tako je tudi naše iskanje stika na področju odnosov varljivo in polno iluzij, iskanje stika z drugim, dostop do drugega je zapleten proces in na koncu ostaja intimni odnos, odnos ki je zahteven. Spolnost v vašem odnosu s partnerjem je iskanje stika, predaje in pobega saj odnos posreduje aktivnost in čutenja in ko se spolnost približa intimnosti postane odnos iskanje drugega, ki se psihično in fizično preda drugemu v roke. Ali bo vaš partner zadovoljiv vaše potrebe tako, da bo vajino medsebojno predajanje in podarjanje ustvarjalo varno in ljubečo intimo? Ali bo dvom, ki ga boste ustvarjali skupaj z partnerjem, zares prostor najglobljih intimnih, zadovoljujočih in srečnih doživetij, ki bodo vzbujala rast in napredek? Ali vas bo znal partner zadovoljiti in ne samo izprazniti in izrabiti? Ali bo, če obdržite vašo željo zanj, ne da bi jo obrnil, sprevrgel, izropal, zadovoljstvo premagalo bolečino in razočaranje? Ali vas potrebuje? Prevelikokrat gre v vaši spolnosti samo za pobeg in pravega dojemanja svetosti spolnosti, saj je nevarna in gnusna, kot sami opisujete. Zato se vsak zase zapira in v sebi išče prostor varnosti, miru in zadovoljstva, ter sebe večkrat doživljate kot gnusno in povsem neprimerno. Tako v medsebojni dinamiki z vašim partnerjem ni mogoče vzpostaviti medsebojenga odnosa in je spolnost samo še nekakšen medij za odnos, kjer ni spoštovanja, niti želje po zbližanju in intimi ampak zgolj telesnost, ki pa je ravno zaradi tega še bolj razvrednotena. Pravo vzburjenje in vitalnost prinese strast ki se udejanji v spontanem kontekstu, ta pa ne prihaja v vašem odnosu iz ugodja temveč iz dramatične igre, kjer partner išče vas ne zaradi vas temveč zaradi lastnega ugodja in ravno spolnost, ki je tako izjemno močna nakazuje primarne odnose s starši. Medtem ko vi nosite v sebi željo po predaji, ljubljenosti in želenosti ter popolnem sprejetju v najgloblji možni meri se ob partnerju, ki spolnost razume kot izpraznitev, počutite gnusno, sram vas je lastnega telesa in predvsem osamljeno. Koliko žalosti je v vas, saj ne morete izstopiti iz začaraneg kroga, ker ste se naučili, da vas nekdo opazi, če postanete bolj podobni njegovi podobi o sebi? Kolikokrat boste morali še ostati skriti pred tiranskim in vdirajočim drugim ter se ob tem počutiti kot prostitutka ter kot takšni označeni in prepoznavni kot manjvredni, privlačni samo kot razstava, da vas lahko partner doživlja vznemirjajočo?
Spolnost je nekaj izredno naravnega, kadar je vpeta v zdrav in čustveno pristen odnos in pomeni željo po predaji, po ljubeljenosti in hotenosti, po popolnem sprejetju in nosi v sebi hrepenenje po bližini in pripadnosti.
Želim vam posredovati eno samo sporočilo, da spolnost ni kraljestvo ugodja, ampak se v spolnosti na enkraten način pokaže, kdo zares smo, kako doživljamo sebe, kako sprejemamo drugega in predvsem kakšnega dialoga smo sposobni sami s seboj in z drugimi. Skratka, spolnost je arena, kjer se kažejo medsebojni in družinski odnosi.
Lep pozdrav z željo, da vam vsega opisnega ni potrebno več doživljati in je čas, da poskrbite sami zase!
Romana Žitko spec. ZDT
Zakonski in družinski Inštitut Novo mesto
Kapiteljska ulica 2
8000 Novo mesto
[email protected]
[email protected]
Spoštovani,
Za odgovor se obema zahvaljujem.
Ja, verjetno bo tako tudi ostalo… nekaj časa sem moža sovražila ker je tak kot je, sedaj vidim, da res preprosto ne razume o čem govorim in še sama sem dosti mešala “pojme”- to sem dojela z vašim odgovorom…
Naj samo potrdim – res je sama sebi se zdim kot ženska z veliko oblico gnusa, sramu nesprejemljiva (zelo se trudim, da bi čim manj žensko izgledala s pomočjo bulimije – to pove veliko ali vse)…
Sebe nikoli nisem sprejemala kot spolno bitje – vsi ostali to lahko počno – jaz ne ker bom edino jaz ponižana, patetična…
Dejtvo: kot otrok se me je par let spolno zlorabljalo (pred 10 letom) in epilog: sprevržna pokvarjenka sem bila jaz…, s starši nisem živela ….
Tudi moževa družina je bila vse prej kot idealna…on kar neki fantazira, da bova vse uredila sama… meni se zdi, da je preveč vsega …in kot sem že omenila ko sem se ga napila je bilo zanj idealno – jaz pa sem se počutila kot porkleta k…. (predvsem drugi dan) in vem,da je sve skupaj eno sranje…
Občutek imam, da bom znorela en dan ali pa se bom ubila – preveč je vsega – življenje gre mimo, jaz pa se davim – brez veze vse skupaj – tok sem polna sama sebe – to vse skupaj preprosto ni nič-
ENO SAMO BEŽANJE, SKRIVANJE, PARANOJE,
STRAH PRED LJUDMI TI MI LAHKO DELAJO SAMO ŠKODO – JAZ PA SEM TAKO GNILA, DA SI TO ZASLUŽIM…ali ker sem tok gnila…
Pred možem praktično nisem imela moških- ker so vsi pedofili, predvsem pa bi me lahko izkoristili, UMAZALI ….
Potem je prišel on in jasno povedal – deloval tudi nenormalno iskreno – da me ima rad – zakaj že – to mi sicer ni jasno, ampak on že ve- in tudi je zaupanja vreden – le – ironično – kako svinsko ironično – prvi najin intimni kontakt je izgleda tako, da se je neznansko jezil in klel ker ni mogel prodreti vame ker sem bila preveč zakrčena – nesproščena – kašen posemeh, ironija, za kozlat – MENDA DOBIŠ TO KAR SI ?? , NO SEVEDA JE PRODRL VAME IN MORAM POVEDATI – PRAVZAPRAV KAJ SPLOH HOČEM POVEDATI – JA TO NE, DA JE BILO GNILO… jezil se je da sem kot hlod – sama pa dodatm še kurba – JA, JE BILO RAZOČARANJE VELIKO… kasneje sem mislila da mu moram ustreči oz. v smislu- ja, pa saj vendar sem njegova žena – kmalu sem pa kar hitro videla, da je to bolno, da tega nočem, da to ni moje… in še in še- se je dogajalo, zmerjalno, sovražilo itd. ………….
tko pač je, opravičujem se za izpad, hvala ker ste prebrali
Pri zenskah in spolnosti je pogosto problem v tem, da se zenske zaradi ravnanja moskega (v postelji ali zunaj nje) ne pocutijo dovolj ljubljene, ce pa se tako pocutijo, jim avtomaticno ni vec do spolnosti. Morda se ne pocutite ljubljena v postelji, kjer moz skrbi le zase, ali pa tudi zunaj nje – da se vam pribliza samo za seks, vam z okorelimi izjavami daje vedeti, da je ena najpomembnejsih zeninim dolznosti v zakonu to, da je mozu na razpolago za spolnost.
Z mozem ste se porocili, ceprav vas tudi ze pred poroko seksualno ni izpolnjeval. Mislim, da vas ni izpolnjeval niti kot oseba. Zato se mi zastavlja vprasanje, koliko se z njim lahko sploh pogovarjate o svojih custvih in vajinem odnosu. To, da ste pristali na manj kot ste si zeleli, pa je bila seveda tudi vasa napaka. Sprejmite jo in se poskusajte iz nje kaj nauciti – morda to, da se naslednjic same sebe ne boste vec tako postavili na stranski tir.
Razumem, da si zelite vec od tega, kar dobivate, in tako je tudi prav, ker si zasluzite vec. Da pa boste dobili to, kar potrebujete, v tem odnosu, se bo moral vajin odnos in nacin pogovarjanja temeljito spremeniti. Moza sami najbolje poznate in veste, kaj lahko od njega pricakujete. Ce mislite, da ni pripravljen vloziti nobenega truda in da mu je situacija najbolj vsec kot je, imate po vsej verjetnosti prav. Tudi iz tega se nekaj naucite in postavite sebe na prvo mesto in zacnite znova.
Ne vem, s kakšnimi pričakovanji in s kakšnim vzrokom si stopila v zakon. Grozno je slišati, kakšne opazke ti je dajal ob prvem spolnem stiku – tako srednjeveško, a se dogaja tudi danes – le zakaj si potem rinila skupaj z njim, če te je tako grdo zmerjal in tebi ni bilo do intimnosti z njim?
Iz tvojega pisanja lahko izluščim, da se nista poročila iz ljubezni. Verjetno je šlo za neko načrtovanje skupne prihodnosti, ki se zdi v dvoje lažja. Noben od vaju ne pozna predanosti, razumevanja in sožitja med partnerjema.
Nekaj malega lahko povem iz svojih izkušenj, vendar mene v otroštvu niso izrabljali, tako da nimam še teh posledic.
Lahko pa te razumem v občutkih, ko misliš, da se mu moraš predati ker si njegova žena, ob tem pa ne čutiš nobene želje po spolnosti z njim. Celo več, gnusi se ti. Tudi jaz sem tako občutila ob svojem prvem možu, ob katerem sem preživela vrsto let. Tako kot ti nisem hotela pred njim izgledati žensko, saj se je ob meni dobesedn naslajal. Pri tem ni bilo nobene naklonjenosti do mene, gledal me je kot pohotnež in nemalokrat sem se ga bala. Mislila sem, da sem ničvredna in nenormalna, tako kot ti, ker sem raje bežala od njega. Večeri so mi bili muka in si izmišljala vedno nove vzroke da sem šla spat kasneje kot on. Včasih tudi dihati nisem upala, da ga ne bi zbudila. Groza, samo da se tega spomnim….
Potem se je to končalo. Srečala sem moškega ki me je takoj pritegnil kot moški. Nikoli ni bil grob do mene, pokazal je veliko mero naklonjenosti in ljubezni. Šele takrat sem spoznala pravo lepoto spolnosti, za katero še vedela nisem, da obstaja tudi zame. Do takrat sem mislila, tako kot ti, da je z mano nekaj hudo narobe.
Zato ne obupaj, veliko življenja je še pred tabo. Menim da si še mlada in mogoče tudi otrok še nimaš. Postavi se na svoje noge, nehaj bruhati in postani ženska. Nekje na tem forumu sem prebrala, da naša sreča ni odvisna od tistega ki je z nami, pač pa le od nas samih. Postavi se zase in zapusti tega moškega, ki ni primeren za tvojega sopotnika.