sincek moj…
Malemu belemu srčku Lukasu
Ne morem ti na ušeska tiho zapeti najlepše otroške uspavanke, pa naj par stihov povzamem zate na tem mestu;
TIHO JE NOČKA PRIŠLA
**
Tiho je nočka prišla,
s polnimi jerbasi sna…
**
Na nebu veselo žari,
tisoč prav drobnih luči…
**
Mesec z veliko glavo,
vlada med njimi mehko…
Spančkaj sladko.
babi
Ljubemu sončku Lukasu
***
Kje, sončece moje, domovje je tvoje,
kam pojdeš o mraku nocoj?
**
Čez sinje vodice, na zlate stopnice,
tja v grad bom poplavalo svoj.
**
Pa kdo te uspava, in kdo poigrava
s teboj se, če dolgčas ti je?
**
Ej, zvezdice takrat prišetajo vsakrat,
ko noč je, če dolgčas mi je!
Danes praznuje rojstni dan tvoj bratec. Pomagaj mu upihniti tri svečke.
babi
Lukasu
****
Stojim ob oknu, ko se mrači,
in gledam bele snežinke,
ki padajo v naše dni
kot bele slutnje onstranosti.
*
Begajo, begajo vsepovsod,
vsaki je dana posebna pot.
*
O,saj bi hotela tako
slediti daljnemu ukazu,
kot drobna snežinka v mrazu.
*
O, saj bi hotela ugašati,
kakor spomin
v gluhe, neskončne čase,
in biti – kot bela snežinka-
le še slutna daljin.
Danes…. 4 mesece.
babi
Takole izgledajo dolgi zimski dnevi brez tebe mali naš. Obiskujemo te v Parku zvončkov, grejemo te v naših srcih, zaspimo z mislijo nate, zbudimo se v nov dan in ti napišemo kar čutimo…tako radi te imamo.
**
Tiho, tišje je po smrečju in po stezah šeta zima…
*
Zajčki plahi, dolgouhi radi bi se poigrali,
pa čepe pod golim grmom, ker so nje tako se zbali.
*
Veverica repek suče, nosek viha, vejo maje,
zima, zima, slaba teta, ki nič lešnikov ne daje.
**
babi
(v mislih pri Lukasu)
Malemu angelu
*
*
Dete,
ne veš, kako spremljaš moje srce,
vse od belega jutra v mrak.
*
*
Dete,
ne veš, od kdaj moja molitev drhti,
kot lučka skozi noči.
*
*
Dete,
ne veš, od kod hodi na tvojo pot,
ki v bele dalje hiti.
*
*
Dete,
ne veš, zakaj mi je svet preširok.
*
*
Dete,
jaz vem.
Glej, mati sem.
*
*
Njeni ljubezni je dano tako,
da legajo slutnje in sence na njo.
*
*
Njena duša premeri daljo daljin,
zanjo ni zadnjih, skritih globin.
*
*
*
V mislih pri Lukasu…
babi
Lukasu …
(ob očkovem prazniku)
**
Pisano je polje, rahle so stezice,
jaz pa ne najdem tiste deteljice!
**
Take deteljice s štirimi peresi!
Daj, prinesi srečo, deteljica, kje si?
**
Sreča, si li zlata ali si srebrna,
kakor sonce jasna, kakor nočka črna?
**
Skozi mračne gozde, čez morje široko,
sreča, pojdeš z mano v zemljico globoko!
babi
*Vsak večer ob isti uri se odpravi k sinku… v Park zvončkov. Postoji ob zidku, ob ploščici. Tiho izgovori sinkovo ime. Prižge lučko.
Dolgo se ne vrne domov…
V mislih sinka rahlo položi v nebeško posteljico. Poboža ga in poljubi, mu pove kako zelo rad ga ima in kako neskončno ga pogreša…
Nežno ga pokrije z mavrično odejico, stkano iz nitk njegove ljubezni, posuto s prosojnimi biseri… solzami.
Hrani jih v srcu…za večer…za odejico… za sinka.
*Sleherni večer – vse dni.
(Lukasov očka)
*
*
V mladih brezah tiha pomlad,
v mladih brezah gnezdijo sanje –
za vse tiste velike in male,
ki še verjejo vanje.
*
Za vse tiste, ki jim nemir v očeh
zasije ob prvem pomladnem cvetu
za tiste, ki srce razboli jim,
ko dež zašumi v marčnem vetru.
*
Za vse, ki dolgo v večer
na oknu zamišljeni preslonijo
in sami ne vejo, kaj čakajo
in po čem hrepenijo.
*
O, v mladih brezah je tisoč sanj,
pomladi in zastrtih smehljajev…
(I.Minatti)
…v mislih pri Lukasu na zasneženo cvetno nedeljo…
babi
[img]http://2.bp.blogspot.com/-0oGgVLy5gO0/TV36D5EgGbI/AAAAAAAAJBo/0JyMUn-6SeY/s250/white+roses+flowers+wallpapers+%252810%2529.jpg[/img]
Rada bi verjela…
**
…da čutiš božajoč dotik naših misli…da vidiš svetlobo lučk, ki ti jih prižigamo…da začutiš radost, ko izgovarjamo tvoje ime…da slišiš uspavanko, ki ti jo pošljemo v nebeške sanje…da se vzradostiš, ko ti bratec pove, da te ima rad, pošlje poljubčke in ti pomaha…da veš, da nikoli ne boš samo spomin.
Verjamem…
**
… da te skrbno čuva moj dobri angelski rod in ti je lepo.
*
*
Rada te imam in zelo te pogrešam.
babi
( v mislih pri Lukasu na Velikonočni praznik)