Sin v šolo s prilagojenim programom?
pozdravljeni
imam problem z sinom star je 14 let hodi v redno os.v 8razred 9letke.je naglusen,letos je dobil se epileticne napade in tezave z scitnico.letos pa so se pojavle tezave v soli,vedenske.zdj ga hocejo prsolat v solo z prilagojenim programom,pa nevem ali se nej odlocim za to ali ne.skoz je imel dober uspeh v soli ,do epi napadov .letos pa mu probleme dela anglescina.kaj naj naredim ali se strinjam z strokovnjaki ali naj vztrajam pri redni os.
Pozdravljeni!
Glede izbire šole je težko takole na daleč karkoli svetovati. Za otroka bi bilo načeloma seveda bistveno boljše, če bi še naprej lahko hodil v isto osnovno šolo. Je pa seveda vprašanje, ali je za to sposoben. Na to vprašanje boste morali najti odgovor predvsem sami, seveda pa pri tem upoštevajte tudi (strokovna) mnenja drugih, ki z vašim otrokom delajo in ga poznajo. Bi vam pa zelo naravnost svetoval, da si poiščete pomoč družinskega terapevta, saj vedenjske motnje skupaj z nenadnim upadom učnega uspeha precej verjetno kažejo na to, da se je vaš sin našel v stiski, ki se je morda niti ne zaveda ali je ne zna povedati ali pa je vi ne zmorete slišati. Če poslušam zgolj svoj občutek, bi družinska terapija lahko vam in sinu pomagala toliko, da morda sploh ne bi bilo treba več razmišljati o zamenjavi šole. Na družinsko terapijo je še najbolje, če greste najprej vsi člani družine, potem pa bo terapevt predlagal kako naprej.
Lep pozdrav
Če se postavimo na njegovo mesto, v tisti čas osnovne šole… res začutimo, da je najbolje zanj, da ostane v šoli, kjer je bil do sedaj – če le zmore.
Če so se mu pojavili epileptični napadi (ki jih prej ni bilo in jih tako ni poznal) je tudi razumljivo, da se to pozna na njegovem vedenju, kajti otroci znajo biti, ker so nepoučeni tudi nesramni in čisto možno je, da je deležen kakšnega zbadanja sošolcev… hkrati pa se sam boji – ni mu prijetno, ker če pride napad izgubi nadzor in vsi vidijo… epileptični napad, pa še posebej če je močan ne izgleda lepo, kar se on tudi zaveda, tako da je vse to za njega velik dodaten pritisk. Hkrati pa napada ne more predvideti, oz. je več možnosti, da do njega pride, če je nervozen, če ga je strah, če je pod pritiskom… in tako je v začaranem krogu. So pa tudi vzroki za napad lahko različni – epileptiki so lahko občutljivi na različne stvari – stres, močan izreden vonj (parfum, kemikalije,…), pri težjih oblikah tudi svetloba – nenadni svetlobni efekti… tako da bi bilo, v kolikor še ne veste pravega vzroka, dobro odkriti te vzroke vsaj približno, da ga naučite se teh stvari izogibati, tako bo lažje živel s tem in tudi prijateljem o tem kaj povedal… na ta način se mu lahko veliko olajša, čeprav to ni zagotovilo, da napadov več ne bo, je pa več možnosti, da jih več ne bo ali da jih bo manj.
Epileptični napadi, če so močni tudi lahko poškodujejo možgane – vsak nov napad je novo tveganje, zato se ob prepoznanju, da gre za močnejši napad svetuje tudi posredovati ostrezno zdravilo osebi – četudi je sredi napada, ljudje z res težkimi napadi pa jemljejo ta zdravila tudi redno – preventivno, čeprav se jih svetuje čim manj, ker so zelo močna in tako nevarna za jetra. In čisto možno bi lahko bil upad učnega uspeha posledica morda napadov, kar pa seveda ni nujno. Po drugi strani pa glede na to, da se na novo sooča z epilepsijo in z vsem, kar le ta prinaša, je za razumeti, da je v šoli popustil in ker je deležen morda kdaj kake opazke ali ker mu je že v osnovi nelagodno, to tudi pokaže skozi slabše vedenje.
S fantom se o tem veliko pogovarjajte, predvsem mu vedno znova razložite, da je z njim vse vredu in da se s tem srečuje veliko otrok in odraslih, mnogi imajo epilepsijo, pa zanjo sploh ne vemo, dokler nimajo enkrat napada… Naj bo vam to, da je epileptik in vse kar pride s tem čisto za sprejeti in stojte mu ob strani, ker bo to zanj gorivo, s katerim bo premagoval vse ostale ovire.
Ob tem pa ne zanemarite prav tega, da morda so vzrok nekaterim tem stvarem tudi družinske težave… nič niste napisali o vaši družini… se morda tam dogaja kaj takšnega, kar je lahko bilo vzrok tolikega pritiska, da je prišlo do epilepsije… kajti epilepsija je speča stvar, ki kot potencial spi v človeku, dokler ni dovolj dražljajev, pritiskov, da le ta izbruhne… V kolikor v družini ni nikakršnega takšnega vzroka, bi morda lahko bil kje drugje – šola, prijatelji, kakšni drugi dodatni pritiski ali pa preprosto dejstvo, da je bolezen enkrat morala udariti navzven.
Morda še to na kratko – med epileptičnim napadom, ki ga sproži določen močnejši dražljaj potujejo informacije po živčnem sistemu v bistveno večji naglici, kot pri normalnem stanju – kot domine – ko potisnete prvo, se porušijo vse do zadnje, ko pade zadnja se napad neha in prav zaradi te naglice teh informacije, ki divjajo v času napada v človeku, je oseba po napadu utrujena.
Obisk terapevta vam pa lahko koristi v vsakem primeru, še posebej če boste potrebovali nekaj pomoči okrog pogovora o tem vsem, o njegovih novih težavah in za razbremenitev njega, ki v celi tej zgodbi nosi kar velik del.
Pogovorite se z njim v miru – vprašajte ga čisto v miru – kaj si želi, bi rad ostal tukaj kje je in kaj meni, ali bo zmogel, ali bi bilo zanj olajšanje, če bi bil učni proces manj zahteven – dajte mu vedeti, da vam lahko v miru zaupa svoje občutke in da to še ne pomeni, da boste kar tako naredili – če vam bo zaupal, da bi bilo lažje, če bi bil učni proces lažji, vendar pa bi rad ostal tam kjer je – naj bo to le tema pogovora, ne pa na podlagi te informacije kar reagirati in ga presedlati v drugo šolo – omogočite mu, da vam lahko zaupa, da se lahko varno izrazi in odloči in da skupaj z njim najdete rešitev, ki je najboljša… saj ni več tako majhen… verjetno bi bilo tudi vam olajšanje, če bi on lahko spregovoril, ker tako ne želite delati nekaj mimo njega.
Bodite dobro,
Sončnica 2