Večina slavnih in bogatih ima probleme z narcisoidnostjo. Varanje pri narciskih je predvsem orodje za potrjevanje lastne (več)vrednosti.
Na netu imaš polno nekih list narcisističnih osebnosti:
Vaš link
Vaš link

Zasledovanje slave in podiranje lepotic je pač eden od načinov iskanja potrditve moškosti. Kako moč dojemajo in zlorabljajo ženske pa ne vem, a sklepam, da podobno.
Zaradi bioloških razlik (moški ne rojevajo, ne dojijo…) imajo pač več možnosti za napredovanje v na delovnem mestu in v gospodarstvu na pomembna mesta lažje pridejo bolj zanesljivi kadri, ki ne bodo šli na porodniško, na bolniško, ko bo zbolel otrok in na tridnevno bolniško zaradi menstruacije, kot gredo lahko npr. ženske na Japonskem in kmalu še v Italiji.
Glede vzvodov oblasti pa ti predlagam, da preveriš trenutno stanje v Nemčiji in Združenjem kraljestvu, kjer sta na najvišjih mestih prav ženski. Meni prav ta dva primera kažeta na to, da takrat, ko se ženska posveti karieri v enaki meri, kot se ji posveti moški, lahko posega prav po vseh položajih.
Temelji zahodnih demokracij so iz evolucijskih razlogov patriarhalni, družbena ureditev pa je že daljši čas ginocentrična. Zanimiva primerjava na temo patriarhalnosti je tudi na sodiščih, ker so ekipe sodnikov po spolih precej enakopravne. Še bolj zanimiva pa je primerjava po pravnomočno obsojenih, kjer so za ista kriminalna dejanja že dolgo privilegirane prav ženske.
Toliko o potrditvi patriarhalnosti zahodnih družb.
Dragi SV… si pač feminist.

OFF TOPIC

Tema sicer ni namenjena tej debati, zato samo na kratko: Zagovarjanje enakopravnosti ni in ne more biti ne feminizem, niti šovinizem. Sta dva nasprotujoča pola, ki vsak vleče v svojo napačno smer.

Toliko o tem.

ON TOPIC

Do Prve svetovne vojne na slovenskem ni bilo izraza: “prešuštnik”, bila je samo ženska različica: “prešuštnica”.
Ker moški so lahko bili “moški”, ženske niti približno “ženske”.
Vir: Milena Miklavčič – Ogenj, rit in kače niso za igrače

Socializem je delno osvobodil ženske, ni pa še omogočil dejanske enakopravnosti. In dokler se bo spola jemalo različno (Feministično, šovinistično.. vseeno), se bo tudi varanje različno “obarvalo” glede na to ali se zgodi ženski ali moškemu.
Dejansko se zgodi človeku.
Povodov, vzrokov in vsega je veliko.. zmot še več. Največji del jih izvira iz religioznih dogem..

In če je še škog Jeglič bil označen za “pornografa”, ker si je drznil zapisati, da se lahko moški uleže k ženski tudi, ko ta ni več sposobna zanositi.. bomo očitno še dolgo živeli v zablodah, zmotah naših prednikov.
Bil bi pa seveda ža čas, da ljudi okoli sebe vidimo kot enakopravne. Ne nujno enake.. ker imamo različne sposobnosti, zanimanja in lastnosti.
Lahko pa se izognemo predalčkanju po spolu, rasi..

In če par obravnava drug drugega kot človek človeka, potem bo tudi zmot in zablod manj.. in seveda varanja.
Dokler pa je znotraj partnerstva eden moški, drugi ženska.. potem imamo potencialno dvoje okopov in seveda razloga za izmenjavo sovražnosti.. dve vkopane strani (kot 1. SV), namesto dveh sodelujočih stvari.
Ženske znajo zamenjati žarnico, moški zmoremo posesati.. nesmiselno ločevanje po opravilih enega ali drugega spola.. bi morala biti zgolj delitev dela med dvema.
In če se vsa določena opravila naloži zgolj enemu, ker je “primernega” spola.. imamo racept za tragedijo. Varanje bo prišlo prej ali slej, saj se bo človek želel rešiti vsiljene mu vloge.

In ko me vprašajo: Kdaj potem bo ta enakopravnost?

Na kratko, simbolično odogovorim: Takrat, ko bodo vsi moški imeli jajca, da nosijo “kikle” kot Škoti.

Stvari o katerih pišeš, so se dogajale v prejšnjem stoletju. Pri nas je enakopravnost že zelo dolgo prisotna, le videti jo je treba. Tudi socializem je pri tem imel približno tolikšno vlogo, kot na drugi strani železne zavese kapitalizem. Če boš pozoren, boš opazil, da imajo v nekaterih kapitalističnih državah ženske še kako pravico več. Nenazadnje sta Švedska in Japonska tudi kapitalistični državi, kaj ne?
Danes se lahko katerakoli sposobna ženska povzpne v družbi ali v gospodarskih družbah na katerokoli mesto, tudi na najvišja, če se le odloči, da bo delala kariero.
Ampak preko biologije ne gre, zato ženska ostane doma po porodu, včasih kaka že prej, če gre za rizično nosečnost. Tudi porodniško praviloma izkoristijo, ker je za otroka pač bolje, da je 24/7 ob njem mama. Praviloma tudi po prvem letu, ko otrok zboli, doma z njim ostane mati, a to zato, ker je oče primarni “bread winner” in dela kariero, s čimer bo družini zagotovil boljše preživetje in otrokom boljši start v življenju. Primarni “bread winner” je lahko tudi mati, a se mora potem dogovoriti z delodajalcem kako bodo prebrodili čas, ko je zaradi poroda ne bo na delovnem mestu. Danes se sicer svet vrti precej hitreje, kot se je včasih in marsikje je tako, da se ob vrnitvi na delovno mesti ženska po enem letu precej stvari uči na novo, ker vmes pač ni sledila razvoju v branži v kateri dela.
Poznam tudi nekaj takih primerov, a so redki prav zato, ker se ženska odloči, da bo raje mati in da kariero v drugi plan. Razlika med plačami moški/ženske izvira prav od tod in ne zato, ker bi nekdo diskriminiral ženske in jih nalašč plačeval manj kot moške. Ta diskriminacija je imaginarna in prevečkrat uporabljena v manipulacijah s strani feminističnih gibanj. Cilj teh manipulacij pa je zahteva za drugačno vrednotenje dela žensk, ki naj bi samo zato, ker so ženske dobile za nek faktor večje plačilo kot moški. Cilj je torej neenakopravno obravnavanje moških in žensk.
Ni ga delodajalca, ki bi potem hotel zaposlovati ženske. Zakaj? Ker bo za manjšo učinkovitost (porodniške, bolniške za otroke…) moral plačevati več. Le zakaj bi si na tak način zbijal konkurenčnost? Zato sem te označil za feminista in sorči, še vedno mislim tako.
Verski pogled na to me pa v resnici ne zanima, ker imamo sekularno državo in taka bo tudi ostala, če se le ne bodo naši politiki zaradi politične korektnosti temu odrekli.
…to se sicer sedaj dogaja v Turčiji, ki nekdaj sekularna, postopoma postaja kalifat.

OFF TOPIC

Že v zapisanem je dokaz, da spola niti približno nista enaka. Dokler delodajalec raje jemlje moškega, ker je “cenejši”, potemtakem ni govora o enakosti.
Zakonodaja omogoča enakopravno koriščenje porodniškega dopusta, ki ga vsaj znotraj mojega kroga ljudi prijateljev in sodelavcev poslužujemo.. enako mlajše generacije.
Seveda nas starejši čudno gledajo, a to so pač “pravi moški”, ki imajo težave pogreti hrenovko in potrebujejo za topli obrok ob sebi žensko.

Komunizem je še kako vpilval tudi na pravice delavcev na zahodu – kapitalističnih družbah. Dokler je strah pred komunizmom obstajal, so se tudi pravice izboljševale. V trenutku, ko je padel vzhodni blok, so se pravice začele zmanjševati.. razkol med bogatimi in sleherniki pa povečevati.

Kot že večkrat zapisano: Slovenija dokaj dobro jadra na vetru enakopravnosti, gledano po spolu, kot egalitarnosti. Gledano zakonodajno.
V realnosti pa seveda veljajo različni stereotipi, ki vsi izvirajo iz verskih dogem Rimsko katoliške cerkve. Reči, da te “verski pogled ne zanima”, je tako dokaj slep pogled na stvar oz. si pripadnik tistega sloja ali spola, ki mu seveda verske doktrine ustrezajo.
Pogled večine, je že tako “definiral” Martin Niemöller:

V isto smer seveda kaže tudi potreba popredalčkati svojega sogovornika. Lažje je stereotipno predalčkati, kot misliti.
Lažje je imeti “mnenje” (čeprav do njega nismo vedno upravičeni: KLIK).

In če že bi me bilo potrebno dati, nekam, potem velja tisti Groucho Marxov citat:
[img]http://statusmind.com/images/2015/05/Facebook-Status-Ideas-58593-statusmind.com.jpg[/img]

@SV
Seveda ni enakosti. Razlog je povsem biološke narave. Pač nismo androgini…
Kot problem pa vidim manipuliranje s tem in poskus vzpostavitve zakonov, ki bi favorizirali ženske ali moške.
Zakaj pa je moški na koncu cenejša delovna sila. Zaradi bioloških prednosti pred žensko. Zakaj firma raje najame cenejšo oz. učinkovitejšo delovno silo? Zaradi ekonomskih razlogov.
Lahko pa gremo tudi brez filozofiranja na to temo nazaj v komunizem/socializem, kjer so bojda imele ženske več pravic in je bilo več enakosti, čeprav v revščini.

ON TOPIC

Še ena zanimiva misel, v primeru, da se vam pripeti, da vas prevara partner:

Ne takoj povedati prijateljem in sorodnikom. – The Huffington Post

To je sicer malce dvorezen nasvet.. ker po eni strani, v primeru prevare želiš imeti podoporo bližnjih.. po drugi strani, pa je ta podpora lahko pretirana in vas začnejo potiskati v smeri razhoda.
Tu ne gre za to, da absolutno zamolčite dogodek. Temveč samo za začetek, preden se ne spravita k terapevtu in začneta krpati odnos.

Malce drugačen pogled pa imata avtorici knjige The Ethical Slut, Dossie Easton in Janet Hardy.
Ženske z današnjim zdravim odnosom do seksualnosti bi v 19 stoletju označili za kurbo. Krafft-Ebing in Freud so poizkusili to omiliti, češ da kurbe niso slabe, temveč bolne.. psihopatološke, ne po lastni krivdi, saj je njihova nevroza poslediva vnosa seksualnosti v njhov trening uporabe kahlice v otroštvu.
Večina Freudovih teorij danes seveda nima več osnov.. in podobno terapevti danes zagovarjajo podobne iluzije: kaj je zdravo, normalno itd.
V različnih temah o monogamiji sem že o tem, da je težko vzdržna. Tista prava monogamija – en partner vse življenje, pa praktično neobstoječa.
Današnji standard je zaporedna monogamija.. in to pove vse – pravi Tracy Ulman.
Zaporedna zvestoba. Ni pa vzporedne (razen v odprtih zakonih).

Včasih se prevara namreč ne zgodi zato, ker bi v zakonu karkoli škripalo. Lahko gre za Coolidgeov effekt ali pa čisto iskreno zanimanje za sočloveka. Paralelni interes.
Problem tako ni v prevari sami, temveč dejstvu, da to tako jemljemo, kot “prevaro”. A.. da se bo družba premaknila, bo verjetno še trajalo.. tudi veselje do seksualnosti danes ni več “kurbirsko”.
Zvestoba pa je potem lastna odločitev in ne prisila družbe, okolice, religije.. in verjetno bo takrat, ko bo rešena spon obsojanja, zares imela svojo polno veljavo.
Zdaj, ko je na nek način “prisilna”.. nikoli ne veš ali je partner s teboj zgolj zato, ker se boji za svoj ugled.. status.. strah pred večnim pogubljenjem – religija.. ali se dejansko vsak dan sproti odloči biti s teboj?

Imam občutek, da nam skušaš dopovedat, kako je že skrajni čas, da prevaro začnemo obravnavati moderni dobi primerno, torej neobremenjeno z že zdavnaj preživetimi moralnimi načeli in predsodki.

Po drugi strani pa imam občutek, da ne razumeš ali nočeš razumeti preprostega dejstva, ki nima prav nič opravka s sociološkimi dejavniki. Namreč, najbrž se vsi strinjamo, da naj bi se za partnersko zvezo (poudarjam – naj bi se) odločila odrasla, zrela človeka, ki (vsaj približno) delita tudi moralne vrednote, pogled na svet in imata izgrajena stališča do partnerske zveze. In če vzamemo to predpostavko kot bolj ali manj nujno za vstop v partnersko zvezo – potem se človek vpraša od kod naenkrat taka diskrepanca in nerazumevanje medsebojnih potreb in želja v primeru varanja. Namreč, če partnerja razmišljata podobno (in ne s figo v žepu), potem je jasno, da tako pomembne odločitve kot je morebitna menjava spolnih partnerjev, sprejemata konsenzualno. Torej, v primeru menjave spolnih partnerjev, se strinjata o odprti partnerski zvezi. V obratnem primeru sta si pač zvesta in morebitne težave rešujeta v dialogu. Kar nas spet privede do osnovnega problema, ki pač ni morebitna sprememba družbenih dejavnikov oz. našega (ne)razumevanja moderne partnerske zveze, ampak preprosto – POŠTENOST.

Malce sem že sit pojasnjevanja takšnih in drugačnih pomenov varanja. Očitno gre za semantični problem – problem razumevanja pomena besede.
Na kratko: varanje nima nobene zveze s seksualnostjo kot tako, prav tako ne z genetskimi, hormonskimi ali telesnimi dejavniki. Tudi ne z družbenimi. Gre preprosto za vprašanje POŠTENOSTI.

Poglejmo kaj o “varanju” pravi SSKJ in kaj Wikipedia (Cheating):

SSKJ:
várati -am nedov. (ȃ)
1. z določenim namenom zavajati koga v zmoto: varati prijatelja; varati koga z lepimi besedami / varati samega sebe slepiti ∙ videz vara resnica je pogosto drugačna, kot je videti na prvi pogled
prevárati -am dov. (ȃ) 1. z določenim namenom zavesti koga v zmoto
goljufáti -ám nedov. (á ȃ) okoriščati se z oškodovanjem koga ali z zavajanjem v zmoto: trdil je, da ga v trgovini zelo goljufajo; goljufati pri tehtanju // ekspr. biti neiskren do koga, varati: dolgo ni vedel, da ga dekle goljufa z drugim / upanje jih ni goljufalo ♪

Wikipedia:
Cheating is the getting of a reward for ability or finding an easy way out of an unpleasant situation by dishonest means. It is generally used for the breaking of rules to gain unfair advantage in a competitive situation.

Se strinjam z milesom in dodajam, da je varanje to, da je posameznik oropan pravice do resnice in s tem naredi varanje nepopravljivo škodo…
Vsak. ki spoštuje sebe, partnerja in njun odnos se varanja ne bo šel—že zaradi sebe.
Z varanjem najprej prevaramo sami sebe, saj smo se svobodno odločili biti v odnosu s partnerjem in s tem sprejeli odločitev za zvestobo partnerju. In odločitev za partnerstvo terja, že sama po sebi, zvestobo in iskrenost – to je temelj partnerskega odnosa…

Lp

@miles – kot že na prvi strani te teme: vaši občutki so zgrešeni. Izgleda nama besede in zaporedje le teh ne pomenijo isto. Kar niti ni nič čudnega, saj če rečem: drevo, se bo v možganih zrisalo vsakemu od nas čisto drugačno drevo (običajno: povprečje videnih ali neko specifično, “srčno” drevo.. recimo češčnjo, ki si jo posadil z rajnkim dedom pred desetletji).
Ponavljam, Vitomir je varanje, vsaj po mojem mnenju prekleto dobro definiral v temi: ”Dvom, če to šteje za varanje”

Ponovno lahko tudi povem, da je tema namenjena zmotnemu pogledu o varanju, ki je v naši zahodni kulturi večinsko mišljena kot enostranska prekršitev seksualne zvestobe – monogamnosti, v redkih primerih: čustveno varanje (ker večji del populacije dopušča tovrstno intimnost s soljudmi).
Ni namenjeno opravičevanju varajočih.. temveč razumevanju.. kar ni isto. In če se zavedaš, vseh zmot, je tudi lažje ostajati zvest.
Različna razmišljanja in pogledi pa nam seveda odpirajo pogled na raznolikost človeškega življenja. In že pri besedi VARANJE, se bo vsakemu od nas nekje drugje narisala meja.. hkrati pa ti sam ne moreš biti merilo tega, česa se morajo drugi ljudje držati.
Znotraj človeške zgodovine, različnih družb in religij, pa se “standardi” o tem, kaj varanje pravzaprav pomeni, ves čas menja.. in to je podobno kot obstoj različnih božanstev – indic, da je vse skupaj človeški konstrukt. Ideal.

In tu se znajdeš v filozofski zagati: ali slediš določemu idealu (in si čislan, če je te ideal v tem trenutku “modern” in spoštovan)
ali pa slediš temu, da si človek (in si s tem človek brez idealov – paradoskalno spet ideal: “čisti človek”).
In ker ljudje ne živimo zgolj v črnem.. ali zgolj v belem.. niti ne v digitalni ničli ali enici.. malce slalomiramo sem in tja, odkrivamo barve in vsaj vse odtenke sive vmes.

Eh… tale tvoj “slalom” ni ravno dobra primerjava. Res je, da se pogledi na seksualnost razlikujejo, ampak prevara pa že tisočletja pomeni eni in isto: Če se z nekom dogovorim za nekaj, potem pa ta oseba meni za hrbtom naredi nasprotno od dogovorjenega, je to pač prevara. Ne gre za to kakšen boš videti pred drugimi ampak gre za to, da človek ne zna držati dane besede. Ne besede dane sebi, ne besede dane nekomu drugemu. Gre za orodje, ki ga nujno potrebujemo za preživetje, gre za orodje, ki poveže neko skupnost. Morda to danes v izobilju ne izgleda tako, ampak tisti moment, ko bo izobilje izginilo (recesija, vojna…) bo to orodje spet čislana vrednota. Vsa modrovanja o modernem in nemodernem, o standardih se na tej točki razblinijo kot nepomemben milni mehurček. V kritičnih momentih človeka, ki ni vreden zaupanja tudi najmanjša celica družbe preprosto izloči.
Ali je vredno slediti nekim idealom, ali se je vredno držati dane besede ali ne pa bo presodil vsak zase sam.
Osebno se mi zdi precej poniglavo enačiti varanje – prevaro z družbenimi normami seksualne zvestobe. To ni enako in nikoli ne bo.
Torej, če žena od mene, providerja zahteva, zaradi njenega lastnega in blagostanja njenih potomcev, seksualno zvestobo, potem jaz od nje zahtevam enako. O tem se seveda pogovoriva in dogovoriva in če se po tem tega ne drži, je pač prevarantka in kot taka nevredna mojega zaupanja in enako velja zame.
Zakaj je za družino dobro, da sta starša v monogamni zvezi in se vzdržita vsakršne promiskutetnosti pa je najlažje pojasniti s stanjem v črni Afriki… kakšen procent okuženosti s HIV je že tam? Kakšna je tam umrljivost zaradi AIDS-a? Je tam kaj sirot, ki so prav zaradi promiskutete izgubile oba starša?

@BTDT (& miles) O tem sem že na prvi strani, ko sem podal povezavo do druge teme tega foruma izpod moje tipkovnice: Zvestoba (v digitalnem in siceršnjem svetu)?
Vendar, ker se očitno nikomur ne da klikniti na povezavo, jo tu ponovno citiram (pa poglejmo, če se vam da vsaj brati, če že klikanje ne gre):

@SV
Prevara pa že tisočletja pomeni eni in isto in še nekaj tisočletji naprej bo pomenila isto: Če se z nekom dogovorim za nekaj, potem pa ta oseba meni za hrbtom naredi nasprotno od dogovorjenega, je to pač prevara.

Seksualna zvestoba… no, o tem v resnici nisem pisal, se pa omembi le-te nisem mogel izogniti.
Zakaj? Ker opisuješ zvestobo kot pojem, ki se tiče samo in le posameznika. V bistvu pa gre za družbeni konstrukt. Moj primarni cilj ni debata o zvestobi, ampak o prevari, varanju. V svojem sestavku si se pač lotil tega v neposredni povezavi s seksualnostjo. Meni je v resnici vseeno kaj se partnerja zmenita glede njune seksualnosti, vem pa česa si želim sam in enako si želim tudi pri partnerki – fer deal pač… in če tega partnerja nisva zmožna pričakujem, da se o tem pogovoriva in premisliva kako naprej. Zahtevam torej resnico in fer odnos in ta dva pojma sta temelj za odnos. Zvestoba je le derivat tega, ki se ga oblikuje po skupnih željah, temelj tega pa je enakopravnost partnerjev v odnosu. Zaradi razvoja naše družbe (zahodnega tipa) se tudi enakopravnost pojmuje precej drugače kot drugje, a še vedno gre za dogovor, ki v nekaj elementih korenini tudi v zakonih.
Torej, prevara je še vedno to kar je bila – ko nekomu za hrbtom narediš nekaj, za kar sta se dogovorila, da ne počneta drug drugemu. Gre za preproste reči in filozofiranje na to temo je brezpredmetno. Lahko pa filozofiraš o posledicah prevare in sankcijah zanjo, ampak tu je bila topla voda že odkrita.
Še o željah in pričakovanjih partnerjev v zakonu:
Gre za dogovor, ki pa večinoma temelji na družbeni normah in to področje se zelo spreminja. Mislim, da je tvoja predstavitev pogleda na prevaro in zvestobo napačna izključno zato, ker je prevara fiksen pojem, zvestoba pa plavajoč in temelječ na družbenih normah in dogovoru. Večina ljudi danes ne upa partnerju povedat kaj si v resnici želi, ker se bojijo obsojanja, temelj obsojanja pa so družbeno sprejete norme. Večina pričakovanj do partnerja tudi temelji na družbenih normah. Ljudje se ne pogovorijo o vsem, kar zadeva partnerski odnos in temelje na katerih postavijo družino, ampak se zanašajo na družbene norme. Zakaj pa se o tem ne pogovorijo? Zato, ker marsikateri izmed nas nos v sebi želje, ki so glede na trenutne družbene norme nesprejemljive.
Zato menim, da je tvoja tema o zmotah glede varanja v resnici tema o zmotah glede pričakovanj do partnerjev…

Nisi predavatelj na faksu in mi ne tvoji slušatelji, da bi nam lahko predpisoval obvezno branje in na kateri link moramo klikniti (ter nas ozmerjal z lenuhi, ker tega ne storimo).
Kot drugo, mogoče bi skušal svoje misli nanizati ob eni rdeči niti, ne pa, da začneš z biologijo in naravnostjo glede monogamnosti, nato pa nadaljuješ s statistiko o varanju.

Da te citiram, kako si začel in kako zaključil:

Če bi bila monogamija nekaj naravnega, potem ne bi bilo potrebno sprejemati zakonodaj, ki prešuštnikom nameni kamenjanje do smrti. Zakonodaja, kot monogamija.. so umetni, človeški konstrukti.. zato se vedno znova zalomijo..

Pravzaprav ne moremo govoriti o zakonih, ki urejajo monogamnost in nezvestobo – pri nas to dvoje ni pravna kategorija in nekaj, kar bi bilo omenjeno v zakonu. (V drugih kulturah počnejo še marsikaj drugega, kar smo mi že zdavnaj prerasli, in če z njimi argumentiraš naravnost in nenaravnost, potem ti res bog pomagej no. Ker tam recimo žensko nekaznovano posilijo in jo potem lahko tudi nekaznovano obesijo, saj je vendar kurba – spala je z več moškimi. Ker zakon to do nedavnega ni obravnaval, pa še zdaj bolj površno, je to po tvojem nekaj naravnega? Ni, a ne.)

Zakaj je bilo včasih nepomembno, kdo s kom in čigavi so otroci (in posledično monogamnost ni igrala popolnoma nobene vloge), sem pa napisala že tolikokrat, da sem že hripava od tega. Ampak kako prikladno, da take argumente ignoriraš, ker pač gladko spodbijajo tvoj argument o nenaravnosti monogamnosti.
Danes je monogamnost nekaj “naravnega” oz. običajnega zato, ker se je družba od časov naravnosti jamskega človeka eno miceno spremenila.

“ker se je družba od časov naravnosti jamskega človeka eno miceno spremenila” – ne, kar se tiče družine, še vedno držijo iste stvari čeprav nas danes Holywood poskuša prepričat drugače… Lahko držiš tablico namesto sekire ampak se vedno ve kam se mož vrača. Svoji družini …

@BTDT – se seveda strinjam, a moj odgovor je bil pretežno namenjen miles-u, ki je spregledal zapisano na prvi strani.

@žarna – ne gre za vsiljevanje lastne avtoritete, kar v nobeni debati ni ravno argument, temveč kot rečeno: opozorilo, da smo o tem že. Na prvi strani, preko povezav.. da varanje ni zgolj seksualno, kaj varanje pravzaprav je (laž, prevara..) in četudi varanje jemljemo le v smislu seksualnega – torej prešuštništva, je tu dosti družbeno pogojeni zmot glede le tega.

@darwin -in ravno družbe so se razvile v zelo različne smeri. Celo Židje so prakticirali mnogoženstvo – poligamijo, Stara zaveza jo je polna. Biblija (vsi uradni priznani spisi s strani Rimskokatoliške cerkve – v osnovi 4 evangeliji, plus Stara zaveza) dovoljuje prevzeti bratovo ženo, če le ta umre, imeti spolno in sicer sužnjo od zavojevanih ljudstev ali pač kupljeno na tržnici. Če je Beli plantažnik šel fukat črno sužnjo na svojem ameriškem posestvu, to ni bila “prevara”. Temveč pravica.

Nasploh so pravila bila večji del zgodovine, kot tudi različnih družb bolj patriarhalna, na strani moških.

V manjšem primeru Kitajskega ljudstva, enega Kamboškega in Nepala, kjer se ena ženska poroči z več moškimi oz. Lahko ima več moških.. pa imamo tudi poliandrijo.

Na zahodu, kjer pač je dovolj seksualne svobode, pa vznikajo že od hipijev (pa tudi Lord Byron in drugi) prakticirajo Poliamorijo – ljubiti več ljudi hkrati.

Ampak vse to smo že o temah o monogamiji.

Hec pa je, da tako v monogamnem, kot poliamornih razmerjih ali poligamnih oz. poliandričnih, je možno varati.

Nekako ni sistemske “rešitve”.. ljudje lažemo, se pretvarjamo, igramo vloge.. o tem sem tudi na prvi strani. Vse je evolucijsko pogojeno, uspešno.. in zato to počnemo.

Seveda pa je možno biti pokončen, se odločiti biti odkrit in iskren s partnerjem, biti torej zelo blizu ideala “Človeka”, ki smo si ga zamislili. Ampak, še vsi bogovi, ki smo si jih zamislili imajo napake. Niso in ne zmorejo biti idealni.
Veliko dela na zvestobi drug drugemu je torej tudi v tem, da drugim in seveda sebi odpuščamo “neidealnost”.
Seveda vsi govorijo, kako delajo na sebi in so že oh in sploh na visoki “astralni” ravni.. njihova dejanja pa tega nič ne kažejo. V šibkejši različici varajo in lažejo samim sebi, v močnejši še drugim, na najmočnejši pa celo tistim, ki naj bi jim bili najbližji.

Motiti se je človeško, pravijo.. hkrati pa se ljudje hudo razlikujemo po tem, kaj “motiti se” sploh pomeni. Za muslimana je normalno, da ima lahko več žena (v sodobnem svetu omejeno do 4), za Nepalko je normalno, da s poroko poroči tudi vse mlajše brate svojega moža itd.

Pa tudi na Zahodu, kjer naj bi imeli skupne mongamne vrednote, nekako po anketah ne gremo 100% skupaj, kaj naj bi prestavljalo prevaro.

Dnevni časopis Salt Lake Citya – The Desert News je naredil raziskavo 1000 odraslih v marcu letešnjega leta. Vprašanje je bilo: kaj za vas predstavlja prevaro? Odgovori vprašaniih pa so bili takšni:

Gledano obratno 27% vprašanih ni menilo, da bi one-night-stand (seks za eno noč), predstavljalo prevaro.
Vir: https://blogs.psychcentral.com/infidelity/2017/04/does-a-one-night-stand-count-as-cheating/

Kaj je torej prav in kaj je zmota?

Zato v samem članku, trdijo, da: “Prevara ni tisto, kar ti misliš, da je. Temveč je prevara tisto, kar tvoj partner misli, da je.”
Sprva zveni kot dobra misel, podrobnejši pogled pa razkrije, da vsebuje napako. Da mora vedno obveljati mišljenje partnerja ni dobro.
Pravilna trditev je tako tista bolj premišljena iz krogov psihoterapevtov (tistih pravih, ne namišljenih): “V seksualnosti je prav tisto, kar ustreza obema.”

To pomeni, da morda eden misli, da večerja z nasprotnim spolom, brez tvoje prisotnosti je prevara.. a bo čez čas lahko presegel svojo omejitev.
In potem smo spet pri Simone de Beauvoir: “Avtentinčna ljubezen je recipročno prepoznavanje dveh svobod.”

Za to pa je potrebna iskrenost, odkritost.. komunikacija.. in torej ogromno dela na sebi, preseganje sebe, spreminjanje, rast.. skratka vse tisto, čemur bi se ljudje najraje povečini izognilo.. raje odšlo v nedeljo k maši, se spovedalo in jim bo vse odpuščeno.

Gledano obratno 27% vprašanih ni menilo, da bi one-night-stand (seks za eno noč), predstavljalo prevaro.
Vir: https://blogs.psychcentral.com/infidelity/2017/04/does-a-one-night-stand-count-as-cheating/

Kaj je torej prav in kaj je zmota?

Zato v samem članku, trdijo, da: “Prevara ni tisto, kar ti misliš, da je. Temveč je prevara tisto, kar tvoj partner misli, da je.”
Sprva zveni kot dobra misel, podrobnejši pogled pa razkrije, da vsebuje napako. Da mora vedno obveljati mišljenje partnerja ni dobro.
Pravilna trditev je tako tista bolj premišljena iz krogov psihoterapevtov (tistih pravih, ne namišljenih): “V seksualnosti je prav tisto, kar ustreza obema.”

To pomeni, da morda eden misli, da večerja z nasprotnim spolom, brez tvoje prisotnosti je prevara.. a bo čez čas lahko presegel svojo omejitev.
In potem smo spet pri Simone de Beauvoir: “Avtentinčna ljubezen je recipročno prepoznavanje dveh svobod.”

Za to pa je potrebna iskrenost, odkritost.. komunikacija.. in torej ogromno dela na sebi, preseganje sebe, spreminjanje, rast.. skratka vse tisto, čemur bi se ljudje najraje povečini izognilo.. raje odšlo v nedeljo k maši, se spovedalo in jim bo vse odpuščeno.[/quote]

resnično ne vem kaj je hujše … ko eni d* citirajo druge d* ali ko se d* napne prdec pa misli da je pamet… 🙂
Simone de Beauvoir ? Veš uno, ko su Mujota vprašali če je bral Ano Karenjino…
“Bral? Kje pa… Jebal !”

@SV
…res si se potrudil, a vse skupaj še vedno izpade kot apologija prevarantom. Glede na to, kako se trudiš najti vse možne vire na to, kako ljudje dojemajo skok čez plot… Prevara je samo eno in ta se zgodi takrat, ko nekdo krši dogovor, naredi nekomu nekaj, za kar sta se dogovorila, da ne bosta počela drug drugemu.
Kapo dol za vztrajnost!

Oprosti, ampak kdor živi, se pa res ne obremenjuje tako zelo z mnenji neznancev. Se sekiraš zaradi njih ali bremeni samo tebe?

Nope, ni bilo tako. Družina ni bila oče, mati in otroci, ampak več moških, več žensk in otroci. Ravno v tem je bistvo. Takrat ni bilo pomembno, čigav je otrok, ker so živeli vsi skupaj in je bilo za vse poskrbljeno približno enako dobro. Danes pa ni več tako in je pomembno, kdo je oče. Tudi ne živimo več v skupnosti več odraslih ljudi obeh spolov skupaj, ampak v glavnem en moški, ena ženska in otroci (pavšalno povedano).
Pramoški se ni vračal k ženi, ampak se je vračal v svojo skupnost. In še ni imel sekire.