Nekajkrat me je že zamikalo, da bi spisal mini priročnik za varanje.. prvič smo ga “pisali” tehnološki zanesenjaki, ko se je odkrilo varanje Tiger Woodsa.. Neverjetno naivno nepoznavanje sodobnih tehnologij. Kar je za tehnološkega geeka nedopustno, da bi kaj takšnega počel.
Zato smo takrat teoretično, iz tehnološkega aspekta, stvari dodelali.. seveda se bere kot vohunski roman. In ko tako pišeš, razmišljaš, debatiraš.. kaj vse moraš početi za “uspešno varanje”.. se seveda zamisliš in vprašaš: “Šit, glede na to koliko dela in načrtovanja je potrebno.. ali ni nemara smiselnejše vložiti čas in trud v osnovno vezo?”
Tega se seveda nihče ne vpraša vnaprej.. in varanje je na dnevnem jedilniku človeških odnosov. Po eni strani zato, ker je Monogamija človeški ideal, ki pa od nas zahteva idealne ljudi. Teh seveda ni.
Ali kot sta se bolje vprašača avtorja knjige Seks ob zori (Sex at dawn): “Zakaj je potrebno s smrtno kaznijo zagroziti, da bi se ljudje držali nečesa naravnega?”
Če bi bila monogamija nekaj naravnega, potem ne bi bilo potrebno sprejemati zakonodaj, ki prešuštnikom nameni kamenjanje do smrti. Zakonodaja, kot monogamija.. so umetni, človeški konstrukti.. zato se vedno znova zalomijo.. enako kot ideološke človeške družbe (fevdalizem, komunizem, socializem, fašizem, kapitalizem – neoliberalizem..)

Glavna zmota je tako ideološko prepričanje, da je monogamija standard. Ni. O tem sem nekajkrat že.

Dokler bodo predstave o človeku postavljene na lažne, ideološke temelje.. toliko časa bodo “varanja”.
Glede njih pa velja kar nekaj dodatnih zmot.. iz knjige zakoncev Barbare in Allana Pease: Zakaj moški hočejo seks in ženske potrebujejo ljubezen , ki sem jo že nekajkrat citiral.

Moj dodatek:

Za ZMOTO št.1 bi pa dodal, da so v naših krajih, kot posledica socializma, bile ženske veliko bolj enakopravne, kot na zahodu, zato bo tudi za baby boom generacijo procent varanja pri ženskah in moških bolj izenačen. Podbno kot v skandinaviji, kjer sta tudi na tem področju, oba spola izenačena.

Za ZMOTO2: gre verjetno krščansko dogmo dobrega in zla.. in če si enkrat “črn”, ne moreš več biti bel (čemu potem spoved, odpustki itd.?). IN če si bel, si brezmadežen.
Nikjer nobenih barv.. samo črno bela slika. In če je komunikacija znotraj partnerstva črno-bela.. bodo barve prej ali slej vdrle. Kar pa je podobno, kot pri ZMOTI št. 5.

ZMOTA 5: to se zgodi zato, ker ljudje ne delajo na sebi, temveč so preslikali vse slabo in negativno na bivšega partnerja.. in ker z njim ne živijo več, začnejo s to projekcijo na novega partnerja. Nekako se ne spoprimejo s samim seboj in valijo krivdo na druge.
Tako je lažje spet zamenjati partnerja, kot prevzeti svoj del odgovornosti. Takšno zaporedno zaljubljanje je potem narcistično pogojeno..

ZMOTA 6: Eden izmed razlogov za slednje, je, da imajo moški ožji periferni vid.. zato lahko moške vidimo, kako premerijo žensko od nog do glave (in nazaj).. Ženske pa to redkeje počnejo, ker imajo širši periferni vid in so sposobne zaobjeti vse naenkrat. Razlog je verjetno v stari ločitvi vlog: moški – lovci, ženske – nabiralke.

Stepni_Volk – apologet ljudi, ki jih prevzemajo impulzi…

Seveda je monogamija nenaravna, ima pa svoje vzroke in svojo dobro stran. Človek, ki se tega zaveda in partnerja v razmerju spoštuje, bo znal te reči pravilno posortirati v svoji glavi in tudi pravilno ukrepati. Če mu ni več za biti v razmerju z nekom pač razmerje razdre, a pomemben je način, ta naj bo ustrezno spoštljiv do sočloveka.
S smrtjo ob varanju grozijo samo še v muslimanskih državah pa še tam samo ženskam. Pri nas tega že dolgo ni več. Večina današnje zakonodaje je pisana na kožo ravno prešuštnikom, ti se lahko danes prešuštva lotijo, brez da bi pri tem morali pričakovati kake večje posledice ob razkritju.

Sicer pa je ideja o priročniku za prešuštvovanje bolj poniglave narave. Morda bi tak priročnik dosegal odlično prodajo, ampak mislim, da bi bilo bolje, če bi kdo napisal priročnik na temo “Kako biti pošten do soljudi”… ampak ta priročnik se ne bi prav dobro prodajal, še posebej na Balkanu ne.

Paradoks enega ali drugega priročnika je v tem, da oboje zahteva nekako podobno količino dela in napora. Za kvalitetno zvezo in kvalitetno varanje, je potreben trud. Veliko truda.
Zato tudi ni prav veliko iskreno srečnih zvez, niti kvalitetnih varanj.
Svet gre bolj v instant poflasto diskontne stvari, na nek način. Verjetno ni bilo nikoli pravzaprav drugače?
O tem je že Richard Bach v Jonathanu Livingstonu galebu.

Apologet?
Težko se strinjam. Ljudje so, kar so.. in ne moreš jih “preoblikovati” v nekaj kar niso na osnovi lastnih idealov (idealni, vzorni, monogamni, zvesti, altruistični itd..).

Od volka ne zahtevamo, da ni volk.. ker bi bil potem pes.

Spoštljivost je enako ideal. Nihče ni zares nenehno spoštljiv, potem ne bi bil človek. Zanka je samo v tem, da se tega zavedaš. Priročniki na to temo so pa že tisočletja z nami: Buda, Konfucij, Jezus.. vsi so jih “napisali” (od omenjenih dejansko samo Konfucij, namesto drugih dveh so pisali drugi, stoletja po njuni smrti).
A o tem je že Mahatma Ghandi:

Btw. Še eno prednost pri odkrivanju prevar imajo ženske: bolj razvit vonj.

Stepni_Volk nam skuša dopovedati, da varanje ni moralno sporno dejanje, ampak povsem naraven in biološki odziv posameznika.
Ampak postaviti enačaj varanje=biologija je vseeno malce naivno.
Seveda se lahko strinjamo, da ima varanje tudi biološke vzroke in od tu tudi razmislek, da ljudje po naravi pač nismo monogamna bitja. Ampak, na drugi strani je tudi precej trdnih, če hočeš racionalnih, socioloških, morda (presenetljivo) tudi bioloških in evolucijskih razlogov za monogamijo.

Torej, razumem, da ko omenjaš “varanje” pravzaprav misliš na promiskuiteto in na svobodno menjavo spolnih partnerjev.
Ampak potem je treba govoriti o monogamiji oz. poligamiji, ne pa o varanju.

Omenjaš, da človeški odnosi brez varanja zahtevajo popolne ljudi. Zakaj bi bila poštenost do SEBI NAJBLIŽJEGA človeka nedosegljiva popolnost? Družba in odnosi bolje funkcionirajo, če se lahko na določene premise zanesemo. Zakaj moraš npr. ustaviti avto pred rdečo lučjo? Zakaj moraš v trgovini plačati stvari, ki jih imaš v vrečki? Zakaj moraš po službi prevzeti otroke v vrtcu in jih ne prepustiti samim sebi? In tako naprej…
Najbrž zato, ker si odgovoren.

Menda so bili včasih promiskuitetni (v zelo starih časih), ker so živeli v večji skupnosti in je bilo popolnoma vseeno, čigav je kdo, ker je bilo za vse poskrbljeno – za moške, za ženske in otroke.
Danes ženska, ki bi imela otroka z nekom iz vasi, ne more računati, da ji bodo na pomoč priskočili vsi moški v vasi, je tako? Zanjo in za otroka je zelo pomembno, kdo je oče. Za očeta in za vse vaščane pa tudi.
To je čisto sodobni biološko-praktični razlog, zakaj si pod resno zvezo predstavljamo dve osebi in ne deset.
Naše čustvovanje se je že samo v stotih letih izredno spremenilo, kaj šele v tisočih. Pred stotimi leti so dojenčki in otroci pogosto umirali, so jih pokopali in hitro naredili novega. Danes je smrt otroka velika tragedija.
Tako tudi na spolnega partnerja ne gledamo kot na enega od sosedov v krdelni skupnosti, ki je pač slučajno imel pol ure časa in je prišel potešit potrebno sovaščanko na vrhuncu ovulacije.
Skratka, življenje smo si zakomplicirali tako, da je malo naivno vleči na dan biologijo in naravno. Nenazadnje tudi ni naravno, da lahko klepetamo, ne da se vidimo in odpiramo usta.
Sprejeli smo dogovor, ki ga mnogi tudi še dodatno podpišejo od poroki – se mi pa ne zdi popolnoma nič sporno, če se partnerja vnaprej dogovorita, da sta sicer zakonska partnerja, vendar imata še naprej proste roke pri menjavi spolnih partnerjev. Samo to potem niti ni varanje. Varanje je, če matičarju podpišeš, da odslej vidiš samo še svojega moža/ženo, pa se potem tega ne držiš.

@miles
Popolnoma zgrešeno, kaj želi “Stepni Volk” povedati o varanju. O varanju je sicer odlično napisal že Vitomir, do katerega prispevka pogosto podam povezavo.. pa jo dajmo še enkrat: Dvom, če to šteje za varanje

Varanja nihče ne “odobrava”, tudi jaz ne.. pa se bo vseeno še naprej dogajalo. Zato se o njem razmišlja, pregleduje.. debatira.
Na kratko pa velja, da z lažjo onemogočiš iskren odnos s sočlovekom.. brez odkritosti v partnerstvu pa seveda izgubiš veliko. Še posebej gledajoč iz zornega kota, da je za varanje, kvalitetno dolgotrajno varanje potrebno enako veliko dela, kot za kvaliteten partnerski odnos.

Poanta je, da VSI LJUDJE so sposobni varanja. Varanj je veliko vrst. Vsaka družba, vsaka civilizacija ima neke svoje norme, kaj naj bi to pravzaprav bilo. In tudi o tem sem že: Zvestoba (v digitalnem in siceršnjem svetu)?

Da pa lahko na koncu vendarle rečeš: “Nisem varal.” pa moraš nekako počakati na smrtno posteljo in šele takrat lahko to zatrdno rečeš.. pa še potem ne moreš čisto zagotovo reči, ker te morebiti zanese v raj.. in navkljub temu, da si ateist.. tam ostaneš 🙂 (pravzaprav se preseliš v pekel, ker je tam boljša družba).

Seveda pa smo najslabši sodniki prav sami sebi. Človek najtežje presoja samega sebe.. in tudi v tem pogledu, bomo za marsikatero družbo “varajoči”.. in če številčnost pomeni “normalnost” – oz. tisto pravo varanje, potem se je potrebno ozreti na Kitajsko in Indijsko družbo. Gledano versko, pa seveda Kristijani.

Ampak, hej, v Bibliji je moralno opravičljivo imeti sužnje (tudi ženske spolne sužnje), svet je raven, vesolje se vrti okoli ravne Zemlje, okoli nas so Samorogi (ampak nobenega Kengeruja!), bog je nezmotljiv in vsemogočen (čeprav ne ve za kengeruja, vombata..).. hkrati pa je njegovo zemeljsko reinkarnacijo – sina.. premagalo nekaj žebljev in dva tramova. Tako, da na to karto ne bi šel stavit.

SUŽNJELASTNIŠTVO smo ljudje odpravili čeprav je v nasprotju z glavnim dvem verama na tem planetu: Kristjani in muslimani. In kot je Vitomir v drugi temi pisal, da je bilo še pred stoletjem in pol moralno imeti sužnje.. pomeni, da je morala, odgovornost.. čisti družben konstrukt.

O tem sem pa tudi že: varala ga z crncem

Obema.. samici in samcu človeške vrste pa prav “varanje” omogoča evolucijsko prednost razširjanja svojih genov. “Moralni kodeks” pa je od nekdaj v vseh religijah nastavljen tako, da si lahko moški lasti žensko. Zato tudi tradicionalno je razumljivo, če moški skače čez plot – hej, to je vendar športno in zdravo.. ženska pa nikakor ne sme nasaditi možu roge..
Že lingvistično, po izrazu vidimo, kaj je moralno “sprejemljivejše”.

Zvestoba ni nekaj, kar bo padlo z neba in tam osalo. Potrebno je veliko dela, noro veliko truda, pogovorov, nenehne iskrene odkritosti, ki pa je seveda tudi boleča.. saj se dotika čustvovanja.. temu se bodo pa ljudje seveda izognili. V velikem loku.. in raje navzven počeli družbeno sprejemljive stvari, ves čas noseč “maske”, nikoli svojega pravega obraza.

Kapitalizem ima te skrivalnice rad.. nezadovoljni, prestrašeni in prevarani ljudje so boljši potrošniki. Je pa tudi drugi zorni kot vsega skupaj.. in o tem sem tudi že tukaj: Odprava monogamije cilj globalnega kapitalizma, korporacij?

Od volka ne zahtevamo, da ni volk.. ker bi bil potem pes.

Spoštljivost je enako ideal. Nihče ni zares nenehno spoštljiv, potem ne bi bil človek. Zanka je samo v tem, da se tega zavedaš. [/quote]

Eh… O idealnih ljudeh govoriš samo ti, SV…
Jaz na primer ne pričakujem nobene idealne ženske, niti si je ne želim preoblikovati v idealno. Vem kakšne preskušnje jih čakajo in ker od nje v resnici ne pričakujem ničesar, čakam novih “dogodivščin” z njo. Dogodivščine so lahko lepe ali grde, nekje pa je meja in preko te meje jaz ne grem, ona pa zaradi mene lahko, a potem greva vsak svojo pot.
Zaradi tega je ne bom obtoževal, ne bom ji zameril za vekomaj, odpustim ji, a to še ne pomeni, da jo tudi vzamem nazaj. Ne, to pa ne… Jaz grem naprej, po svoje, na meni lasten način.
Nisem volk, ne zaganjam se v divjad in do ostalih gojim nek nivo spoštovanja, imam neke vrednote, ki so med drugim tudi osnova za to spoštovanje. Kdor mi tega ne vrača je pač samo še ena znana oseba ob moji poti in jaz grem naprej, po svoje, na meni lasten način.
In seveda grešim, a tudi tu so meje, ki jih ne prestopim, zato nikoli ne opravičujem prestopov, ki jih počno drugi. To je njihova stvar, njihova odgovornost, njihova sramota ali uspeh.
Jasno pa povem kaj je prav in kaj ne, jih tudi grajam, a z dolžnim spoštovanjem, nisem pa nikoli njihov apologet. 😉

Vikend bo lep! Grem, da ne zamudim idealizirane lepote na snežni belini!

Manjka samo se mnenje Darwina – pa ste konzilij mazohistov odgovorili avtorju teme.
Grooozni ste vsi vi na tem forumu- preziveti,nezadovoljni dinozavri.
Si tukaj nabirate tocke z vasim svetnistvom in brezhibno moralnostjo,da boste kao lazje sli v nebesa?
Spodili ste iz foruma v zadnjih letih vsa normalna bitja, drugo ne delate kot prezite na vsakega ki prizna,da ni brezmadezen.
Revcki ste- svetniski sij vam manjka, pa ga zal na tem forumu nihce od vas nebo dobil.

Zacnite zivet…

O, naša dr. znanosti spet pozablja, kaj pomeni debatirati.

Pa če se še tako trudimo, tebe se očitno ne bomo znebili?

Nekaj sem pa pozabil povedat… Bistvo.

Tisti, ki varajo so pravzaprav veliko bolj zreli in odgovorni do svojih otrok in partnerjev. Ker se še predobro zavedajo kakšno travmo lahko z ločitvijo povzročijo svojim otrokom, se trudijo (včasih bolj, včasih manj uspešno) svoje izvenzakonske seksualne radosti čimbolj prikriti – da ne bi s tem povzročili razpad družine in povzročili nepopravljivo škodo otrokom in partnerju. Pravzaprav si za nesebični trud in previdnost zaslužijo priznanje, ne pa grajo in zgražanje.
Pridružujem se mnenju “Mazohisti”, da je treba začet živet (=varat) in se tako obnašati bolj odgovorno do svoje družine, ki ji je na vsak način treba prihraniti morebitne travme. Sporočanje resnice je skrajno neodgovorno, nezrelo in egoistično!

Živimo, živimo. Lepo se imamo in celo seksamo. 😉
…le da to počnemo tako, da našim bližnjim ne povzročamo bolečin.
Sicer pa od nas niče ni popoln, ne brezmadežen, ne svetnik, ločimo kaj je prav in kaj ni.

Binarno gledano sta le dve poti: da ostajaš zvest ali pač nisi. Seveda svet ni binaren (razen v računalnikih, pa še tam se vmešava kvantna mehanika).

Zvestoba je zavestna odločitev, ki jo je potrebno dnevno obnavljati. Vsako uro, svako minuto življenja. Pomaga, če ti je to lastna vrednota, potem je smiselnejše in seveda “lažje”:
Vendar, ne glede na to, so situacije v življenju, ki nam pokažejo (če to hočemo ali ne), da smo krvavi pod kožo. Kako se takrat izogniti situaciji iz katere se ne bo mogoče izviti, sem že pisal v tejle temi: Kako odvrniti od sebe nasprotni spol?

Všeč mi je bila filmska situaicija, ko ga je na konferenci vabila v svojo sobo, češ: “Ne skrbi, nihče ne bo izvedel..”
Glavni igralec ji odgovori: “Jaz bom vedel.”

Zaobjeta nekako poanta varanja.. smo zvesti zaradi sebe, ker nam osebno to veliko pomeni?
Ali zgolj zaradi drugih – družbe, ugleda, izgleda ter vtisa?

S takšnim odogovorom nakažeš neposredno, da tebi osebno ni do varanja, ne zato ker druga oseba ne bi bila privlačna, temveč zato, ker ti ekskluzivni odnos do partnerja pomeni veliko več.

Nadaljnje rinjenje, siljenje tretje osebe še naprje, je potem dejansko nespoštujoč do tebe, ker si ravnokar izrazil svoje mnenje. Zato je zavrnitev posteljne aktivnosti toliko bolj lažje.
Večina normalne populacije se umakne.

Četudi je zvestoba nekaj, kar ti osebno veliko pomeni, je znotraj sistema vrednot, ki se jih držiš.. se je potrebno zavedati, da je to podobno kot diete, treningi, učenje in študij.. kjer smo ljudje veliki v načrtovanju, pri izvedbi pa en tako zelo.
Kot rečeno uvodoma, obstajajo pogoji znotraj katerih bomo vsi varali. Zato se jih je dobro zavedati.

En takšen paradoks je že to, da smo ljudje sposobni ljubiti več kot eno osebo hkrati. Tudi o tem so ljudje že razglabljali in sem sam tudi pisal: Ljubiti več ljudi hkrati

Zato zvestoba ni ena beseda, ki jo izrečemo pred oltarjem in bo potem “držala za vekome veke”. Ne bo. Kot rečeno, je to resno, trdo in zavestno delo, trud.. mestoma tudi napor.

Nezvestoba je v osnovi paradoks. Kot živa bitja nas namreč vleče v nasprotno smer. In je pravzaprav nezvestoba standard in ne obratno.
Že, če smo zvesti zgolj zaradi dogem preveladujoče religije v naši družbi, smo na nek način nezvesti sami sebi. Podobno, če smo zvesti le zaradi materialnih ali drugih družbenih dobrin znotraj okolja.
Kot rečeno pa smo ljudje težko zvesti že glede prehranjevanja, pitja – opojnih substanc, rekreiranja, dela.. Nismo roboti, da bi si zastavili program življenja in se ga potem brez trohice dela držali kar sami po sebi.
Seveda bi bila takšna programska koda dobrodošla.. a je nekako ni.. zato toliko knjig in pripomočnikov za področje odnosov, ljubezni, seksa, prehranjevanja, športa, dela.

So seveda tudi ljudje, običajno ekstorvertni, ki so bolj nagnjeni v smeri menjave spolnih partnerjev.. različna imena imamo za to vedenje.. od športnega seksa, do “serijsko varajočih”. Pričakovati, da nam bo takšna oseba zvesta, je zelo, zelo naivno.
Vendar, da se ljudje sploh združijo, bodo praktično vsi trdili, da so zvesti.. kar je podobno kot velja za vožnjo z avtomobili: Prav vsi zase menijo, da so nadpovprečno dobri vozniki. Od kod torej avtomobilske nesreče?

Zvestoba je torej, da se zavedaš, da si krvav pod kožo.. poznaš zmote o varanju.. in se zato lažje izogneš situacijam, ki bi te popeljale na drugačno pot.
Dasiravno s tem nisi zvest svoji človeškosti.. si pa zato idealu. Da pa lahko do konca žilvljenja ohraniš takšno zvestobo idealom, pa je potrebna neka posebna vrsta naivnosti. Umrl kot zaveden komunist – kjer lahko komunist zamenjate s poljubnim drugim opisom ali idealom.
Na nek način obožujemo iluzije. Realnost pa seveda ni binarna.. ni črno bela.. veliko odtenkov je vmes.. da o milijardah barv ne izgubljamo besed.

Največja zabloda, samoprevara je tako razmišljanje: da se to meni ne bo nikoli zgodilo. Lahko varate vi sami ali vaš partner.. in potem, so vsi presenečeni, šokirani, ko se to vendarle zgodi. Kar poglejte vse zapise na to temo.. vedno je “presenečenje”.

Hec, niti en sam primat, niti ena žival iz vrste sesalcev, ki živi v večjih skupinah, ni monogamna. Monogamnost pa je seveda predpogoj “zvestobi”.

Še v Bibliji je zapisan stavek: “Bog mi daj moč, da spremenim stvari, ki jih lahko ter sprejmem tiste, ki jih ne morem.”

Da je zvestoba izredno, izredno redka stvar na tem planetu, očitno nihče noče sprejeti. IN to je verjetno tista glavna zmota o varanju.

Ne vem no, Stepni, meni se zdi hudičevo naporno varati … Da stlačiš loverja nekam v zapolnjen vsakdanji urnik, ki je dandanašnji itak ubijalski, da znaš dobro lagati, sproti brisati SMS, da lahko mrkneš nekam za dve uri, ne da bi te zmotil mobitel. Morda je to za ljudi, ki jih nihče ne rabi, ne pogreša in ki nimajo nobenih hudih obveznosti.

Meni osebno je težko doseči tisto stopnjo telesnega zaupanja, ki je izhodišče potem za dober seks. S ne zgodi čez noč in tudi seks s sedanjim partnerjem na začetku ni bil ravno presežek, o katerem bi pesniki pisali epe. Tako da jaz osebno ne vem, zakaj bi se spuščala v en površen zanič seks z enim ušesom ves čas proti telefonu in z enim očesom, kje me bo kdo zalotil. Že samo zato ni vredno, kaj šele zaradi partnerja.

@žarna
Moja bivša je bila malce bolj inventivna. V službi je vzela dan dopusta (brez moje vednosti, seveda), od doma je zjutraj kot običajno “šla v službo” in po “službi” zopet normalno domov – in po otroke v vrtec. 🙂

@SV
Popolnoma jasno mi je (sploh po izkušnji z razpadom družine), da v življenju ni nič stalnega in gotovega – razen sprememb. Sploh pa, da ne moreš nikoli z gotovostjo reči ali predvidevati, kako boš reagiral v določeni (nepredvidljivi) situaciji. Pa ne mislim samo na varanje. Še številne druge situacije nas lahko presenetijo. Kako bi se obnašali v vojni? Bi bili pazniki ali žrtve v koncentracijskem taborišču? Lahko kdo zase z gotovostjo reče, da bo v vsaki situaciji reagiral moralno neoporečno? Lahko samo upamo, da ne bomo preizkušani. Žalostno je le, da te minimalne gotovosti nismo sposobni oz. ne moremo zagotoviti niti v partnerskem odnosu. Sploh, če imamo otroke – ki smo jih sami želeli.

Varanje gor ali dol, bolj problem je pri vsem tem laganje v obraz. Zato je tudi toliko obsojanja. Lažeš v obraz nekomu ki ga baje ljubiš. To je pa obsojanja vredno.

Svet ni črno bel. Ne moreš laži vnaprej obsojati, če ti niso znani vsi razlogi in povodi.

Poleg tega:lažemo vsi. Čisto, čisto vsi. Najbolj sebi:

[img]https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/564x/05/d1/4b/05d14b42870531f138fe9eb121b6d854.jpg[/img]

Kot prikazano višje, najbolj pogosta laž je odgovor na vprašanje: Kako si?
– V redu.

Kot je že rekel Jesus: “Naj prvi vrže kamen tisti, ki še ni grešil (lagal)!”

Nihče nima pravzaprav vreči kamna.. in to je poanta in glavna zmota vseh prevar.

Ali pravilno razumem? Če se jaz partnerju zlažem, koliko so stali moji novi čevlji, mu ne smem čisto nič očitati (vreči niti kakega kamenčka), če me prevara?
S tem, da se je verjetno tudi on meni zlagal, koliko cigaret je pokadil, hm.

No,koncno si razumela Zarna in to po vseh teh kilometerskih debatah:)
Doktorati gor ali dol, ampak ce ga ti imas- pa ti ga je v resnici nehce senkal.
Ziveti pa tudi ne ves:)
Lp vsem

Tukaj imamo še ponderje pri teh lažeh. Ene so za sive kartone, druge za rumene kartone, nekaj pa jih je za rdeče.
Tale SV rad opleta s skrajnostnim in potem, ko beroč njegove spise že skoraj obupaš, ponudi neko sredino po njegovem mnenju ali pa po nekih statistikah. Vprašanje pa je, ali to tebi odgovarja ali ne…
Lestvico kartonov pa si sestavite sami. 😉

Živeti je tebi sinonim za varati. Ne, v tem primeru res ne vem živeti. Pa ti veš, da obstajajo tudi druge radosti v življenju razen skoka čez plot? Vem, da to ni snov za doktorat, pa vseeno …