sem res slaba mama
Spoštovana “obupana mama”,
Poznam alkohol in njegov strahovit opoj, sam sem se z njim boril 6 let z uspehi in padci.
Vsak lahko deli nasvete in mnenja, vendar nekdo, ki v tem začaranem krogu ni bil, ne bo nikoli potamkoma razumel kako težko je, kakšne stiske se vrstijo v človeku. Sam sem imel veliko samomorilnih misli, na ta način bi se najlažje “rešil” in ne bi prizadeval ljudi, ki jih imam rad in oni mene. Vedno, ko sem se napil sem pomislil na njih in še sedaj ne vem kaj je v meni prevladalo, da sem bil tako sebičen.
Ko gledam ta čas nazaj, se včasih vprašam, če se ne bi bilo bolje pogovoriti, deliti občutke. Ne, jaz sem raje vse zadrževal v sebi, na vzen sem deloval, kot da je vse v najlepšem redu, dokler ni balon počil…
Verjetno so bili moji padci po zdravljenju predvsem klic na pomoč, po ljubezni. Na srečo takrat še nisem imel otrok, tudi sam sem bil mlad (okoli 30ih) in moji starši niso sodelovali, oče je bil sebičen in me je rekel, da sem odrasel in se bom že znašel. Da ga “boli” ko me opazuje, vendar ni naredil nič, da bi mi pomagal, nobene lepe besede…čisto tako, kot vse moje otroštvo. Vedno se je imel za nekaj več. Oče, ne mama nista bila alkoholika, nikoli nista imela s tem problemov. Tudi okolje ni bilo problematično. Mislim, da me je rešila mama, ona je bila edina, ki mi je stala ob strani, ljudje so govorili, da mi s tem škoduje, vendar sem prepričan, da če mi ne bi takrat stala ob strani, hodila z menoj kdaj k psihiatru, ko sem bil na dnu, me je sprejela k sebi domol, sva se pogovarjala, nikoli me ni pomiljevala, je pa stalno dajala spodbudo, me opogumila.
Sam bi vam rekel samo, da mu stojte ob strani, fant je mlad, išče se, očitno ni srečen z stanjem v kakršnem živi, spodbujajte ga in ga NE pomiljujte. Ne obrnite mu hrbta in ga probajte na lep način spodbuditi, da spravi s sebe tesnobo.
Lep pozdrav,
ZA
Sem si vzela čas in prebrala celotno vašo zgodbo ter odzive drugih.
Ali opažate, da se vaša zgodba ponavlja, da si vedno rečete: Zdaj je pa bolje, in je določen čas mimo, nato pa spet jovo na novo enaka zgodba… VI morate nekaj ukreniti in ne dovolite, da vaš sin z vami manipulira in obljublja nešteto stvari, samo da mu boste ustregli.
On je odrasla oseba in mora biti samostojen, znati poskrbeti zase, kar mu lahko mirno poveste.
Res je, da mu boste vi kot njegova mama, v oporo, v vodilo v življenju, kaj več pa niti ne.
Sama sem mlada mamica in me kar boli, ko prebiram tako žalostne zgodbe. Otrok ni sam kriv za svojo situacijo. s svojimi dejanji le kliče na pomoč, kliče po pozornosti, da je tudi on tam, med vama z bivšim.
Kriv ni nihče pri tej zadevi, zato obtoževanja ne bovo pomagala. V preteklosti so se naredile napake v vaši družini, ki pa imajo sedaj boleče posledice.
Bodite v oporo sinu, mu postavite jasne meje, do kod lahko pri vas gre, kakšna so pravila v hiši, in vztrajajte pri tem!!!! Ne nasedajte mu pri njegovih praznih obljubah. Naj vam dokaže z dejanji, z uspehom v šoli.
Oprostite za sedaj prebrane besede…Pošljite vasega desca v 3 p.m ,naj si gre ljubicine rane lizat pod most, ko se bo pa telefonu zacel spet dreti na vas in vas zaliti,mu pa ce ne drugega zavpijte nazaj naj se j.e.b.e in mu lepo prekinete… Tudi ce ponovno klice,posilja smsje,taksne in drugacne groznje,jih mirno spreglejte. Nagradite se v takem primeru z obiskom kaksnega turi.kraja ali vsaj v gozd in preprosto odmislite desca in za nekaj casa tudi sina. V najslabsem primeru boste pristali na psihiatriji, depresivna….unicevanje naa kvadrat. Naj vam bo enkrat malo mar za druge kot je v vasem primeru malo mar descu za vas…Kot pravi pregovor: FIGHT FIRE WITH FIRE!!!!! Glavo gor…vi ste vazna in na prvem mestu….