Sem jaz ali on?
Sedim pred računalnikom in ne vem kaj naj mislim, čutim… iščem razlage na spletu, saj jih sama ne poznam
Pred letom in pol sem spoznala moškega, ki me je v trenutku osvojil, bil je prijazen, ljubezniv, na pogled zelo všečen, izkazoval mi je ogromno pozornosti.. v glavnem zaljubila sem se do ušes in še naprej. Ker je bila za mano grenka iskušnja razhoda s prejšnjim partnerjem s katerim imam enega otroka, sem upala, da se mi je nasmehnila sreča in sem spoznala moškega, s katerim se dopolnjujeva.
In res sem bila zaljubljena in srečna, sin je novega partnerja sprejel brez problemov, saj se mu je le ta znal prikupiti, se je igral z njim, sprejela ga je tudi moja družina, saj je bil zabaven, komunikativen…
Vedno več časa sva preživljala skupaj, uživala in raziskovala bližnjo okolico in svet (denar pri nobenem od naju ni ovira)… se v navalu zaljubljenosti poročila… takrat pa se je zgodba začela zapletati, oziroma če sedaj pogledam nazaj, bi morala že takrat videti prve znake…
Začela sem opažati, da moj dragi ne prenaša nobene moje prijateljice, vse so bile čudne in imele “neurejena življenja”, tako, da ni prenesel da se spoh še družim s kakšno; nihče ni bil kos najini pravljici; izbrisati sem se morala iz facebooka; imel je miljone opazk glede mojega bivšega ki vse naredi narobe, rekel mi je da mu moram prepovedati vstop na naše ozemlje (hiša je moja on se je samo priselil) tako da skoraj ne morem več normalno komunicirat z bivšim glede najinega otroka; če sem hotela k staršem na obisk, si je v trenutku zmislil kakšen izlet ali kaj podobnega, kar je “planiral” že nekaj časa; do mojega otroka se je začel obnašati ukazovalno – ni bilo več niti sledi o prijaznosti, igranju- vse kar je znal je bilo kaj mora narediti in kaj ni naredil prav; v glavnem prišlo je tako daleč, da me je v tem času počasi a z uspehom odrezal od vseh (razen sodelavcev, tukaj nima vpliva – čeprav je tudi tukaj vedno več pritiskov da si omisliva nek biznis in pustim službo) .
Ko gledam nazaj se čudim kako mu je to uspelo, seveda z njegovo drugo stranjo, ko sva bila sama je vedno vse teklo gladko in namazano, doma je postoril ogromno v hiši in okoli nje, bil pozoren me ves čas božal in govoril kako rad me ima, in istočasno 50x na dan spraševal če ga imam rada in zakaj in če mi je všeč – ves čas iskal potrjevanje, ki me je počasi že začelo motiti, v spolnosti sva se ujela, čeprav je bil zelo zahteven in včasih ni razumel, da pa v celem mesecu morda pride dan ko se mi pač ne da…
In sedaj je prišlo tako daleč, da se je spravil celo na mojo družino – na brata in njegovo partnerko in jima v vsakem trenutku da vedeti, da nista dobrodošla pri nas doma (ali ne prideta ob pravem času, ali ker sta pozvonila nenajavlčjena…) tako da sploh nočeta več priti na obisk.
Tudi pri njegovi mami, se ne moremo nikoli ustaviti za več kot 2 minuti, čeprav za vsako reče naj pridemo gor na kavico, pa se nam vedno preveč mudi in ni časa za tistih 10 minut. Poleg tega imam tudi omejitev, da lahko spijem le eno kavo na dan če že moram.
In sedaj sedim tukaj in se sprašujem kam sem zabredla? Iz vesele in komunikativne osebe, sem postala nekdo, ki samo hiti domov, ker se mi štopa čas ki ga porabim od službe do doma, stršev in brata skoraj ne vidim več, prijateljic nisem videla že vsaj pol leta… kaj se dogaja?? Ali sem samo preveč navajena biti samostojna ali sem se zapletla z moškim, ki ima kakšne motnje?
Ravno tako se je dogajalo meni. Osamil me je od vseh. Vendar je kmalu na dan udaril njegov jaz. Bul je človek dveh obrazov, dober in hudoben. Sama sem čutila, da je nekaj narobe, vendar se nisem mogla rešiti tega bednega zakona, ki je vodil v propad. Njegova posesesivnost se je stopnjevala. Morala sem mu biti vsak trenutek na razpilago, takoj sem se morala oglasiti na telefon, drugače je že norel. Postajala sem dobesedno njegova lastnina. Vsi so buli čudni, od znanncev, do sodelavcev, moji sorodniki in njegovi. Samo on je bil super v vsem. Potem je bulo vmes tudi vara je iz njegove strani, fizično nasilje, čustvena zloraba in psihično nasilje sta bila na dnevnem redu. Po res dolgih letih zakona in odraslih otrocih, sem se odločila za ločitev, vložila tožbo, ker drugaće ne bi šlo. Bila sem deležna raznih groženj, vendar sem odšla s pokončni glavo in vesela sem, da mi gre tako dobro. Žal mi je za vsako leto, ki sem ga preživela z njim, sedaj končno vem, kaj pomeni ljubezen.
Jazinon-lahko ti le povem,da kar preživljaš počasi najeda tvoje zdravje.Ne išči napak pri sebi,da si preveč samostojna ampak se vprašaj ali je to normalno,da svojih staršev ne vidiš več.Ne vidiš več prijateljic ne brata,ki ti je stal ob strani in ti nudil pomoč,ko si to potrebovala.Ne to,da se razumeš s svojo družino ni nič narobe.Tebe je zdresiral,da bo tako kot si je on zamislil.Moraš biti poslušna,da je mir pri bajti.Ko nekaj narediš po svoje je kaos.V duši in srcu te bol,i peklensko boli.Ni več notranjega miru.Zaprta si v zlati kletki.Če hočeš izvedeti ali ima kakšne motnje tvoj moški si preberi vse kar piše tukaj gor.Jaz sem jih brala tri mesece počasi sem dojela,da se potapljam….
Pozdravljena jazinon!
Po tem, kar opsiuješ bi meni že na ves glas tulili vsi alarmni vzonci, vključno s tistim za ekstremne nevarnosti 😉
Pustimo ob strani, da je njegovo vedenje precej daleč stran od normalnega in da kaže tudi znake kakšne psihične motnje – da te nekdo poskuša tako zelo izolirati ni nikoli dobro.
Si predstavajš kaj bi se dogodilo s tvojim videnjem sveta, če na primer ne bi gedala tv, časopisov, poslušala radia, ne bi bila na internetu….in bi vse informacije o svetu dobila od ene osebe, ki ti posredoval informacije, ki bi jih drugače dobila iz prej naštetega. V najboljšem primeru bi imela zgolj slab ponaredek sveta, ki bi bil takšne, kot tvoj posredovalec, v najslabšem pa bi te lahko zmanipuliral v karkoli, ampak dobesedno v karkoli in iz teba naredil njegovo čustveno sužnjo. To, takšen postopen način izolacije, kot ga opisuješ je eden od standardnih postopkov pri kultih, kjer tvojo pozornost počasi povsem preusmerijo in podredijo prepričanjem in vodjem kulta. Skratka osamitev od vsega ni niti pametna niti zdrava za kogarkoli.
Če si brala kaj na forumu, potem že poznaš tisto zgodbo o žabi, ki takoj skoči iz lonca vrele vode, v tistem loncu, kjer vodo počasi segrevajo pa se skuha do smrti ( in to dejansko drži, ker so delali poskuse) in približno tako te lahko nekdo počasi pripravi do tega, da svoje videnje realnosti povsem zamenjaš z njegovim in da si ne zaupaš več.
Kako se ponavadi nadaljuje takšen odnos so ti opisale že zgoraj in še nekaj drugih zgodb je tukaj. Obstaja velika verjetnost, da boš postala čustvena sužnja tvojega partnerja, ki se bo iz ljubečega in ekstremno pozornega prelevil v malenkostnega, prikrito ali direktno nasilnega diktatorja tvojega življenja, seveda vse za tvoje dobro, ker ti ne veš in ne znaš, kaj je prav ( v nasprotju z njim). Svetujem ti tudi knjigo Čustveni vampirji tisti del, ki govori o Panaroidnih vampirjih.
Ali je tvoj zgolj presneto posesiven ali ljubosumen in se še da kaj storiti ( večinoma s terpaijo) ali pa je vse skupaj že bolezensko moraš ugotoviti sama. Predlagam ti, da napišeš seznam, česa ne dovoliš več, npr
– moji stiki z družino bodo še naprej ostali odprti in videla se bom z njimi n-krat
– bivši mož je oče mojega otroka in z njim bom zaradi otroka imela redne stike ( brez ugovora, tu je posredi otrok, ki očeta potrebuje)
– Službo bom obdržala
– obdržala bom te in te prijateljice ( ne glede na njegovo mnenje) in z njimi se bom dobila n-krat na mesece ( brez da bi karkoli poslušala, kako je to …)
– dodaj kar se tebi zdi pomembno, tisto zgoraj je pa pri vsakem se mi zdi osnova za “pod nujno”.
Če je sposoben to sprejeti ( ali vsaj začeti kontkretno delati na sebi, da bo, ne da bi pri teh zahteval, da se ti z njim ukvarjaš v zvezi s tem, ker to mora on sam) in se prilagoditi – super. Če bo pekel in drame in stopnjevanje verbalnega, čustvenega ali morda celo fizičnega nasilja pa mu čimprej spokaj kovče in ga, za tvoje dobro in še bolj za dobro tvojega sina , čimprej postavi pred vrata.
GittaAna
ps: stike s njegovo mamo ti verjetno omejuje, da ne bi zvedela kaj, kar bi pokazalo precej drugačno sliko od tiste, ki jo slika on. Če pa je tako zelo ljubosumen na vse, ki bi ti lahko prišli blizu, da niti svoje mame ne spusti zraven več kot 10 minut, potem je to še bolj zaskrbljujoče.
GittaAna
Pozdravljene vse in hvala za vaše misli.
Pri zadnjem incidentu z mojim bratom, sem mu povedala da to enostavno ni sprejemljivo. Kljub temu, da sem takoj ko sem videla kam stvar pelje poskušala le to ustaviti, me ni upošteval in tako je prišlo do konflikta med njim in mojo družino.
Sedaj je pobral je vse svoje stvari in odšel in mi povedal, da z mano ne želi nikakršnih stikov več, ker sem se postavila na stran sekundarne družine in ne na njegovo. Naj uredim ločitev in se sama odločim kaj bom z najinim nerojenim otrok, on nikakor ne misli imeti nič z njim. Ko sem mu rekla, da je v tem primeru morda najbolje če prekinem nosečnost pa mi je rekel da sem morilka. Zdaj pa bodi pameten. Ko se ves svet podira na glavo namreč ne moreš misliti realno in vleči pravih potez.
Ne želim se smiliti niti sama sebi niti nikomur drugemu, samo pravo pot iščem, ker se trenutno potapljam.
O groza, kar kocine mi gredo pokonci, ko sem prebrala tale tvoj post. Vse po vrsti kar si opisala, sem doživela tudi sama.
Vem, da si zmedena in ne veš ne kod ne kam.
Ti si dolžna zaščititi sebe in predvsem svojega otroka. Zdaj je sicer prav teatralno odšel in te pustil čisto zmedeno, a bo kmalu prilezel nazaj s kakšnim šopkom rož, kakšno ponudbo za nove medene tedne, celo kakšno darilo te lahko čaka…..ampak, ne nasedaj tako plehkim in poceni fintam. Ti osebki so mojtri manipulacije in izvrstni igralci, ki preslepijo celo strokovnjake na tem področju.
On je psihopat (kakšne sorte je čisto nepomembno) in ko bo ugotovil, da ti je zadosti njegove “ljubezni”, bo prešel na nasilje. Vsako grožnjo v kakršni koli obliki takoj prijavi na pristojni PP, ker ne bo odnehal kar tako. Se strinjam s teboj, da je to grozno težko, da te je neizmerno sram, da se moraš ubadati s takimi neprijetnostimi. Vse sem dala skozi in še nikoli v življenju nisem toliko prejokala.
Še posebej nagnusno grdo je tisto o nerojenem otroku, ker ve, da te je prizadelo. Ne meni se zanj, če ti je rekel, da si morilka. Si se le soočila s njegovo pravo naravo, z njegovim popolnim egoizmom.
Ob sebi boš potrebovala ljudi, suport, ki ti bo pomagal zlesti iz tega pekla. Poišči jo pri svoji družini, pravih prijateljih. Pokliči na DNK, na SOS telefon za žrtve nasilja, pojdi na CSD. Povej kaj se ti dogaja. Ne molči, ne trpi po nepotrebnem, ker ti osebki so učinkoviti, ko je žrtev osamljena, ko jim uspe potrgati žrtvino socilano mrežo.
Ne rečejo jim zaman, da so vampirji in princi teme. Če želiš, mi lahko pustiš kakšen izmišljen @. Veliko nas je takih, ki smo “padle na šarm sociopatov” in veliko nas je že, ki smo se uspele izstopiti iz tako strupenih in uničujočih odnosov.
Lepo te pozdravljam in pogumno naprej.
Jazinon, pozdravljena!
Z vsem kar so ti napisale predhodnice, zlasti NinaNana123 se popolnoma strinjam. Po vsem kar si povedala, je zagotovo dovolj hud alarm, da moraš nujno ukrepati in poskrbeti zase in glede otroka. Niso le mojstri, ampak doktorji znanosti na področju manipulacije… Za preprostega in neukega človeka pač tu ni nobene logike. Njihova ravnanja so pač taka in se močno razlikujejo od naših razmišljanj in pričakovanj. Izkušnje kažejo, da je to žal pravilo, da tako in podobno delujejo taki osebki… Če s tvoje strani ne bo nobenega odziva, boš res kmalu dobila rože, z vsem že opisanim scenarijem… “Hvala Bogu, da je odšel!” si reci in nemudoma ta čas izkoristi izključno za reševanje sebe. Razumem te, da je resnica ta čas zate zelo boleča. Ravno zato moraš ta čas nujno poiskati strokovno pomoč, ker sama ne boš kos vsem manipulacijam, ki te čakajo. Kam se obrniti, ti je že predlagano in veliko popisano na forumu. Pa ostani z nami še naprej. Želim ti, da premoreš veliko osebne moči ter srečno in uspešno pot. Lp Odmev
Jazinon, pozdravljena!
Danes sem še nekajkrat prebrala tvoj post. Če sem pravilno razumela, sta bila skupaj tam-tam leto in pol. Če, iz napisanega, pravilno sklepam, se je ON preselil h tebi.
Torej, če je to premoženje SAMO TVOJE že od prej in te ni “namudril”, da si mu dovolila, da se je pri tebi začasno ali (bohnedaj) CELO za stalno prijavil, nemudoma zamenjaj vse ključavnice in mu onemogoči vstop za vse večne čase.
V nasprotnem primeru imaš resen problem. Začasno prebivališče sicer po enem letu avtomatično “ugasne” in ga je potrebno na novo podaljšat. S stalnim prebivališčem pa si nakoplješ na glavo veliko sitnosti.
Namreč: ne glede na dejstvo, da si lastnik, tistega, ki si mu dovolil prijavo stalnega prebivališča NE MOREŠ VEČ ODJAVITI. Na UE moraš sprožiti postopek preverjanja dejanskega prebivališča določene osebe, kar zna trajati nekaj čas, dokazovanja in živcev.
Ločitveni postopek lahko sprožiš sama. Kadarkoli, ker v krivdne razloge se sodišče ne spušča. Zadostuje nesmiselnost in nevzdržnost zgolj za enega zakonca. Nobena umetnost ni spisati tožbe. Vendar na tvojem mestu bi šla na posvet do dobrega odvetnika in se ga po hitrem postopku, tudi uradno, odkrižala. Nekaj stroškov se ti obeta, to je res.
Največji potencialni problem vidim v nerojenem otroku. Res, da je sedaj rekel, da “s tem noče imeti nič”. Ampak, PAZI, ko bo ugotovil, da te s tem, “da je oče” tega otroke, lepo in neskončno dolgo izsiljuje, se bo poslužil tudi tega “argumenta”.
Njim pride vse, ampak res vse prav, samo, da te poskušajo obdržati na vrvici in v svojem življenju. Slišala precej zgodb, kako so se “spreobrnili” iz najslabšega očeta v pravega svetnika. Seveda za potrebe izsiljevanj.
Če sem ti uspela, napisati kakšen uporaben nasvet, sem vesela. In je bil namen dosežen. Lep pozdrav in veliko poguma želim.
Pozdravljene
Ja točno tako je kot sem napisala, premoženje je moje, samo on je za stalno prijavljen, kar se je zdela logika glede na to da sva se poročila. Zdaj me je pa strah še tega. Sicer se je izselil in mi vrnil ključe sam. Pobral je resnično čisto vse kar je bilo njegovega, še tisih nekaj stvari, ki sva jih skupaj kupila je pustil, čeprav sem mu rekla, da lahko odnese vse kar misli da mu pripada.
Kako me lahko izsiljuje z otrokom? Če ne predložim poročnega lista in ga ne vpišem kot očeta otroka ne bo imel nobenih obveznosti in nobenih zahtev – sklepam napačno?
Glede otroka res ne vem kaj naj naredim? Naj odrašča brez enega starša? Sem si pa (“sva”) tega otroka res želela. Že tako gledam prvega otroka, kako je žalosten, ker ne živimo skupaj z njegovim očetom, čeprav ga imava oba rada in tudi dokaj kulturno komunicirava in se prilagajava njegovim željam.
Kako bo pa tukaj pa me je kar strah pomisliti. Od prej ima že dva otroka, ki ju finančno dobro podpira kaj več pa ravno ne morem reči, da imata od njega, saj mu nikoli nista na prvem mestu. Je zelo strog oče.
Ne vem, ne vem… pa še vedno več strahu je v meni, ko berem ta forum.
Vsekakor rabiš nekoga, da ti pomaga v teh trenutkih. Zamenjaj ključavnico, saj si je lahko dal narediti nov ključ. Na UE sporoči, da ne živi na tem naslovu in sproži postopek, da ga odjavijo iz stalnega bivališča. Te njihove selitve so ravni tako del scen, ki jih naredijo, ker se mu nisi popolnoma podredila. Glede otroka si v težki situaciji. Oče je on in sem prepričana, da se ne bo kar tako odrekel svojim pravicam, dolžnostim pa se bo izogibal. Na nek način te bo še vedno nadzoroval. Svetujem ti, da začneš obiskovati skupina za pomoc svojcem z MOM, ena je v Ljubljani, druga v Mariboru. Lahko se obrnes tudi na Društvo za nenasilno komunikacijo v Ljubljani, ki ti bodo pomagali z nasveti. Vsekakor pa ne stopaj v kontakt z njim. Vsekakor pa ne bo mira pred njim.
S tem se pa strinjam. Če boš imela srečo, ga ne boš nikoli videla ne ti ne tvoj morda rojeni otrok. Če se mu bo dvignilo in bo od tega kaj imel ( četudi zgolj možnost, da se nad kom ižživlja ali koga izsiljuje) pa lahko neglede na to, da ga ne vpišeš kot očeta zahteva stike in tem dobim možnost, da pride tudi do tebe . Ne samo fizično tudi psihično. Lahko zahteva test očetovstva in od takrat naprej se ga ne boš nikoli več znebila, tudi če bo odsoten si bo otrok želel vedeti kdo je njegov oče in zakaj ne pride in kje je. Lahko da bo otrok želel vzpostaviti stike. Takle človek ne more biti dober starš otroku, že normalen ne. Na zunaj praviš da je strog, bogve kakšen je ko se zaprejo vrata.
Res zelo zelo dobro premisli kar se tiče otroka kaj je modro in kaj ne.
GittaAna
Draga avtorica
Glede na prebrane poste, bi ti jaz( na žalost je najlažje, vem)
svetovala, da se pobrigaš zase in že rojenega otroka. Enega brez prisotnega očeta je dovolj imeti, sploh pa, da si nakoplješ še tega partnerja, te bo še s tem otrokom izsiljeval.
Alarm ti zvoni, pa ga ne slišiš! Hočeš potrditve od nas, tujcev, odgovor je pa že v tebi.
Ne priporočam ti imeti tega nerojenenega otroka, ker se NIKOLI ne boš znebila bolnega partnerja!
Poskrbi zase in za svojega že rojenega otroka!
Zahtevaj prepoved približevanja! In čimprej vlogo za ločitev oddaj!
Sklepam, da si še dovolj mlada, če ti je namenjeno, boš spoznala pravega moškega in očeta svojih otrok.
Najprej pa moraš vedet, kaj bi sploh rada.