Bojan, ne naredi traparije …. dve zgodbi bi želela deliti s teboj. Prva je zgodba moje mame. Umrla je pred 2 leti in pol, stara 52 let. Imela je raka na pljučih. Borila se je do konca. Ko je umrla sem bila jezna nanjo. Verjetno zato, ker je jeza čustvo katerega lažje obvladaš kot pa žalost. Jezna sem bila ker je zbolela in ker je umrla. Pa ni bila sama nič kriva 🙁
Ne predstavljam si besa in bolečine, če bi naredila samomor. Pomisli na svojega sina in kaj bi mu s tem povzročil. Travme za celo življenje… uničil bi ga.

Druga zgodba je pa vezana na bivšega fanta .. najprej je bilo čarobno, potem se je pa v nekaj letih obrnilo na … precej slabo. Po tem, ko me je drugič udaril, sem ga zapustila. Saj vem, da mu je bilo žal, vendar tega nisem mogla dopustiti. Pa je bil drugače dober fant. Nekaj časa sva se še dobivala in pogovarjala, jokala, … dokler mi ni neke noči po telefonu povedal, da se bo z avtom zaletel v steno, ker ne more živeti brez mene. V tistem trenutku se mi je podrlo vse. Bila sem popolnoma besna, žalostna in razočarana. To ni ljubezen. To je čustveno izsiljevanje. Rekla sem mu, da naj se ne pozabi odpeti varnostnega pasu in da naj na vso silo stopi na gas in izklopila telefon. Na srečo tega ni naredil. S časom se je umiril, našel drugo punco s katero sta zdaj poročena in imata otroka. Srečen je. Pa se mu je takrat zdelo, da ni izhoda, ker jaz ne želim biti več z njim …
Pomisli na vse lepe stvari v življenju. Družina je lahko srečna tudi, če sta starša narazen. In ti si lahko srečen brez nje. Tvoj otrok pa ne bo srečen, če te ne bo več …

Tako kot sem dejal tisti petek,da sem bil jaz grd in bom tudi na koncu to ostal,samo potrjuje,kaj pravzaprav mi je oz. so mi pomenili,sem tudi s svojim pisanjem dokazal.Ampak,mislim,da marsikdo ne ve,kaj želim s tem povedati.Ne bom pisal o njenem življenju,kajti sem ga zelo dobro spoznal in me niti ne zanima.Nekoč me je,ampak sem si vedno zaman želel spremembe.Ker jih nikoli ni bilo!Saj se sploh ne čudim,da nikoli ni bilo volje,da bi se spremenila,ampak je to vedno počela podzavestno.In če se nekdo vmešava v tvoj odnos je to problem.Ampak ne samo tretja oseba,temveč je bila tudi četrta.In to je plod 6-letne veze,v kateri se nama je rodil sin,ki bo ostal v velikem spominu,kajti sama je dejala,da me bo pozabil.In lahko odmisliš tisti FBI,o katerem si govorila in pozabi na tiste prijatelje,ki bi me prišli iskat,vse v smislu,če bi sina odpeljal,ga ugrabil.Vprašaj se,kakšna ženska…pardon dekle si???Aja,saj si mi že povedala,pravzaprav dokazala.Saj je prav tako.Bravo!

In se tudi sploh ne čudim temu,kar je njena nekdanja kolegica dejala,da sem copata in nič kaj drugega.Da mi je prav v obraz povedala to in da sploh ni za otroka ter pri svojem očetu doseže čisto vse,kajti fajn je imeti takega “sugar daddya”. In take kolegice se je najlažje znebiti,ker take kolegice ne potrebuje.Zakaj?Ker je povedala resnico.In kot sem večkrat napisal,resnica boli.Ampak če bi me ta “sugar daddy” takrat razumel,potem sedaj ne bi govoril,da si je želel normalno družino,kajti sam sem to želel in bi se prej moral(i) spraševati,zakaj je tako razvajena,trmasta in z svojim ravnanjem doseže čisto vse.In temu se reče odnos?Prosim lepo!To je ravno tako,kot sem dejal,da ima vsaka pesem tisoč različnih not in vedno je samo ena prava,po katerih jaz ne želim pritiskati.Sem probal,pa sem vedno po napačnih pritiskal in je zmanjkalo pesmi kot tudi not.Ali še boljše,da se bo razumelo.Sam sem v ta odnos vložil ogromno,dobil pa tisto,kar sem dne 13.06.10 napisal v prvem stavku in še marsikaj več.In tak odnos je podoben skupnosti združenih narodov,le da v varnostnem svetu sedi samo ona.Tiste stvari,ki ji niso vseč,preprosto ne bo počela,še manj pa poslušala,tiste katere pa ima namen doseči,bo jih pa tako ali tako dosegla in jih bo dobila.Že samo dejstvo pove,da bi bilo stanovanje z mano ali brez mene.Ampak,čemu le?Če je dejala,da v stanovanju pa vsega ne bo počela?Zakaj potem še večje?Jaz bi se prej spraševal,kako lahko 5 članska družina živi v 20-ih kvadratnih prostorih.Pa da ne bom filozofiral,ker sem že povedal,da nisem imel nič proti,ampak ne mi sedaj govoriti,da je to borba,da si sedaj sama ostala,pa da je sin pomemben.Me prav zanima,kje je bila takrat,ko sem želel,da se drugače obnaša,predvsem v vzgoji do svojega sina in povem ti,da za to ne potrebuješ knjigo.Videl sem ogromno in tudi večkrat si ga prizadela.

…še manj pa tako prijateljico,ki ji in si ji zaupala in tudi sam sem ji.Verjemi,da take prijateljice ostanejo za vedno.Če si enkrat general,si za vedno general.In tudi vem,da je sama čisto enaka,ampak sem to zadržal zase.
In psihično maltretiranje,to lahko vprašaš svojo kolegico,ki točno ve,kaj to pomeni.Zame to ni,če nekdo vzdigne svoj glas in s tem želi nekaj povedati (vedno je bil ta namen),še manj pa,da se po tem obnaša kot petletni otrok,ki išče v svojem atiju podporo,v prijateljici pa zaupanje,saj bo me bolj razumela kot pa jaz.Ampak,bom vseeno nekaj napisal tudi o tem.Da si nadaneš sončna očala,da se ne vidi modrica,lahko se je pretvarjati,da sem se nekam udarila,da te v javnosti pošlje tja pa nazaj in to vse požreti,da se skregaš zato,ker smo šli na sneg,pa si/sta prišla v adidaskah in prepir se lahko začne,kajti v pol meterskem snegu bo težko hoditi v taki obutvi….in če bi sam bil takšen,bi verjetno že v kakem zaporu sedel,mogoče celo imel več možnosti pri njej,ampak to je že jasno,da nisem takšen in tudi nikoli ne bom.In do svojega sina sem vedno bil tisto,kar si vsak otrok želi.Nikoli se nisem pretvarjal!

In v taki vezi je nesmiselno kaj pričakovati,kajti za vsako stvar sta potrebna dva,ampak če jih je več,potem je to problem!In vse je enkrat prvič…

In sploh nisem pisal o komunikaciji,ne o zaupanju,pa bi moral, in tudi kaj se je dogajalo med štirimi stenami,ampak ne bom,še manj pa o službi,kajti o tem sem že marsikaj povedal.

Dovolj je bilo pisanja,mislim,da sem nekomu povedal kako in kaj.In naj tudi tako ostane.Pa čeprav je to že dolgo znano,imajo sedaj mojo potrditev.

Naj samo še spomnim,da obstaja BOG in pred njim se ne moreš skriti…ne ti,ne jaz,nihče….

Ja imaš prav,sam a veš,da taki ljudje kot je tvoja ex ljubezen se požvižgajo na BOGA,žal! Poznam take zelo dobro!

scorpio, do sina imas se vedno pravico ga videt in imas enake dolznosti do njega, ne rabis se mu odpovedat. Ne bo te pozabil, razen ce bos to sam zelel. vse dobro.

Scorpio, evo še moje mnenje. Razumem te, da ti je težko. Razumem, da si zelo žalosten, prizadet, razočaran in da se počutiš zelo osamljenega, praznega, odtujenega, opeharjenega. Iz tvojega pisanja je možno razbrati, da si zelo čustvena oseba in podobno sorodno dušo tudi potrebuješ. Vendar pa se globoko strinjam z Veš kaj, ki pravi
block quote start
In ne le to, da občutke krivde hočeš zbujati njej, ampak hočeš, da tvoj otrok odraste v prepričanju, da je njegova mama kriva za tvoj morebitni odhod.
block quote end
in tudi s Štefko, ki je napisala
block quote start
Kdor resnično ljubi in ko odnos ne klapa več, bo drugemu pustil oditi in mu bo hkrati privoščil tudi srečo.
Varianta s samomorom je pa izsiljevanje, ne pa ljubezen do nekoga. S takšnim dejanjem nekdo želi nekomu naprtiti samo krivdo.
block quote end
in tole, je živa resnica!
block quote start
Včasih nekdo vidi samo sebe, sebe, sebe, zato je drugi raje tiho, saj ga drugi niti ne posluša, še manj sliši. Ker drugi vedno vidi samo sebe, sebe, sebe.
block quote end
Bravo Štefka!
Scorpio, poberi se, pojdi naprej, težko je od jamranja živeti, od tega nimaš čisto nič. Še težje je pa ljubiti. Namesto, da se tu ponavljaš kot pokvarjena vinilka, z lažnim upanjem, da se bo kar samo od sebe čez noč vse spremenilo. Ti me spominjaš na investitorja, kateremu se posli niso izšli in zdaj joka vsem, kako je bila njegova investicija napačna, koliko je pri njej izgubil in koliko je pri njej sebe vložil vanjo. Če bi bilo res vse tako iskreno, brezinteresno, nepreračunljivo, nebi zdaj govoril samo o tem, ker s tem ne boš ničesar spremenil in nič popravil. Ampak bi rajši zaživel novo življenje, partnerki pa dovolil, da živi svoje! Lahko pa sam nekaj narediš za to, da bo bolje! Pojdi med ljudi, poišči si novo službo, v kateri boš užival in tako boš našel tudi svojo partnerko, če ti je tako usojeno! Toel kar počneš, da jamraš tukaj, je najslabše, kar lahko počneš. To vodi samo še v globjo depresijo in od tega nimaš prav mić! Nažalost časovnega stroja, ki bi te popeljal nazaj v preteklost, še niso odkrili. Pa tudi če bi ga, bi te še vedno pred tabo čakalo vse tisto, kar je zdaj za tabo! Razumel bi, če bi bil sam, če nebi imel svojega potomca! Pa še takrat bi s tem prizadel svoje bljižnje, ki te gotovo imajo radi! Ne razumem, zakaj želiš prizadejati bolečino svojemu sinu! Če že na njega ne misliš, misli vsaj nase, (tokrat upravičeno), v kakšnem spominu mu boš ostal, ko bo odrasel! To, da želiš zapustiti sina, je samo še dodaten dokaz, da si egoist, ki misli samo nase, brezobziren človek, ki želi s čustvenim izsiljevanjem popraviti nekaj, kar je zamujeno, kar se ne da in ki pričakuje od drugih, da bomo sredstvo, preko katerega boš dobil svojo bivšo nazaj! Upam si trditi, da nisem daleč od resnice, če napišem, da želiš, nad svojo bivšo partnerko izvajati javni linč v upanju, da ti bomo vsi pritrjevali, ne da bi poznali še njeno plat medalje, ker ni bilo po tvoje! Tvoj namen, je že od vsega začetka jasen. Svojo odgovornost za svoja dejanja želiš prenesti na druge in za tvoj odhod okriviti svojo bivšo, s čimer pa bi se moral že v rosnih letih svojega življenja sprijazniti tudi tvoj sin. Pomisli kako bi mu bilo, ko bo odrastel. Ko bo spraševal zakaj, pa ne bo našel odgovora tako, kot ti zdaj ne dobiš odgovora od svoej bivše. Glavo pokonci, nauči se iz tega nekaj za prihodnost. Nekaj, kar bo tvojemu sinu vlivalo trdnost in upanje, da ne bo obupal ob podobni situaciji, če se bo znašel v njej.
za konec še ta citat od Štefke
block quote start
Je vzor človeku, da nekdo stori samomor? Ni. S tem ga nauči, da naj obupa ob prvi priliki, ko niti Etna ni spustila svoje lave, čeprav prihaja do ogroženosti pobočij.
block quote end
Razumem tvoja čustva in vem, da je treba bolečino dati iz sebe. Ampak s premlevanjem starih stvari, narediš sebi slabo, si dodatno povzročaš bolečino, trpljenje, katerega si ne zaslužiš! Povej nam samo eno, konkretno stvar. Prosim ne nakladaj kako ti je bilo hudo in težko, ampak mi konkretno odgovri! Kaj želiš doseči s tem pisanjem tu? Da bi te pomilovali, da bi ti zrihtali službo, v kateri boš zadovoljen, da bi se tvoja vrnila nazaj k tebi? Marsikaj lahko sam izboljšaš in veliko prispevaš k temu. Prvi korak pa je ta, da si poiščeš službo! Tega pisanja tu, ti ne bo nihče plačal. Kakorkoli obračamo, tvoja bivša se ne bo več vrnila k tebi, s tem se moraš sprijaznit. To se ne bo zgodilo! To je dejstvo pika! V sebi imaš krasen ideal odličnega, vzornega, spoštljivega in vse pohvale vrednega očeta. Najdi si žensko, ki te bo spoštovala takega, kot si, ki bo znala pri tebi ceniti to, česar bivša ni opazila. To je ključ za uspešno prebroditev krize. Preteklosti ne moreš spreminjati, lahko ti je samo v poduk in se iz nje naučiš nekaj dobrega za prihodnost. Sigurno obstaja na tem svetu ženska, pa verjetno ne samo ena, ki si želi takega moža, kot si ti. Žal pa od lepih besed, ne moreš biti sit. Tudi v socializmu, ko so ljudje imeli vsega dovolj niso nikogar silili, da je moral delati. Odloči se sam, naredi korak naprej in pusti preteklost za sabo! Če se vrežeš v prst, boli. To bolečino boš zdravil, ne pa si povzročal še večje, kar počneš s brezplodnim razpravljanjem tu. Naredi si plan, vzemi list papirja in si napiši 10 dnevnih obveznosti, ki jih boš naredil vsak dan. Nato jih izpolnjuj in si delaj kljukice, ko bojo izpolnjene. Bodi samoiniciativen, iznajdljiv, vzemi si čas zase! Vprašaj, če česa ne boš vedel. Ampak ne obupuj, saj poznaš tisti pregovor po toči zvoniti, je prepozno!

KLm, drago in Igor, se popolnoma strinjam z vami! Dlje kot berem tole njegovo razmišljanje, bolj se mi dozdeva, da potrebuje resno in strokovno pomoč! Scorpio mislim, da si trenutno v hudi depresiji. Poišči si pomoč psihologa, ali psihoterapevta, preden ne bo prepozno. Nisi več star 10 let, da bi te morali vsi v vati zavitega nositi, ker bi se bali, da bi se prehladil! Življenje je kruto in nihče nima časovnega stroja, da bi čas zvrtel nazaj in da bi te postavil v čas, preden si spoznal svojo ljubezen. Tudi meni se zdi, da si copata, ki ne zna drugače reševati svojih problemov kot da čustveno izsiljuje. Kot sredstvo manipulacije, pa uporablja svojega sina, kar se mi zdi še najbolj grdo, da starši zlorabljajo svoej otroke za to, da z njimi poskušajo medsebojno obračunavati! Brezpogojna ljubezen ni filozofiranje, idealiziranje odnosov, ampak je žrtvovanje sebe celega za dobrobit in blagor svojega otroka! To kar ti počneš njej, da jo prikazuješ v najslabši luči, je samo odraz samega tebe! Ponavadi je tako, da za nas bolj drži tisto, kar govorimo o drugih in s tem nehote povemo največ sami o sebi! Vprašaj na kakšni tv, če te vzamejo za nastop v resničnostnem šovu. Znaš dobro izpovedovati svoja čustva in morda bi si na tak način lahko začel delati zaslužek, pa še koristnega bi se počutil! Samo izračunaj koliko časa si vrgel stran s pisanjem na forumu. Resnično pa občudujem vse ostale, ki mu skušate pomagati z nasveti, se trudite, ga poslušate in mu odgovarjate! Resno ti pravim, napiši knjigo kaj vse si doživel. Morda pa ti jo bo kdo založil “in bivša te bo imela rada”, saj boš dobil tisto, kar je ona v tvoji vezi najbolj pogrešala! Če boš iskal, boš našel. Obstaja še veliko boljših! Tolaži se s tem, da bi bilo lahko še slabše. Meni to velikokrat najbolj pomaga, ko sem v težavah in ko ne vidim nobenega izhoda več! Zdaj bomo pa videli, kaj od napisanega, se te je prijelo in kolikokrat bo Scorpio napisal že vsem videne stvari. Nisem človek, ki bi leporečil, sadil rožice in sanjaril. Pregovori so ljudska modrost, v kateri so ljudje skozi stoletja v enem stavku oblikovali neko življensko spoznanje, zato se jih tudi sam rad poslužujem. Bolje prva zamera, kot zadnja!
Pa veliko sreče ti želim, pri reševanju tvojih težav!

Moje pisanje je izliv čustev,takšnih in drugačnih.Tisti drugačni so bili vezani na samomor,katerega sem v začetku tudi probal izvesti (2x).Ampak verjetno nisem dovolj pameten,da bi to znal tudi realizirati.Na začetku je bila volja po tem zelo močna,kajti iskal sem vse možne načine,da bi mi uspelo.In vem,da tega ne bom storil,pa ne zato,da bi bilo njej lažje in ne zato,da bi me imeli za norca,bedaka,še manj pa zato,da me sin ne bo poznal,pa ne zato,ker si jaz to želim,niti pod razno,da se razumemo.To moč črpam iz tega,kar pač sedaj že dolgo boli,za kar pišem in govorim,da to ni odnos,še manj pa ljubezen med dvema.Le kako bi lahko bil?In glede teh drugačnih čustev,nisem želel niti pod razno izsiliti kaj,še manj pa to,za kar pišete,da bo otrok odrastel v prepričanju,da je njegova mama kriva za moj odhod.Naj samo poudarim,otrok ni nič kriv!A razumete?Ampak bo in mora živeti s tem.In sem že zelo dolgo nazaj napisal,da jima želim vse lepo v življenju.In to z razlogom.Ta pa je tisti,ki sem ga nazadnje napisal in kar tudi sam vem in sem tudi izvedel,da se ne bo spremenila in sem jo pustil na miru.In tukaj se vse konča.

In tista druga čustva,kar sem čutil do nje in predvsem do sina,so nepozabna in bo tudi tako ostalo,pa čeprav globoko v srcu.In s tem se ne želim maščevati,ker nisem takšen,o tem sem tudi že marsikaj napisal in kot ste nekateri opazili,znam svoja čustva tudi izliti na pravi način.To sem tudi že večkrat v 6letni vezi dokazal,ampak je bilo vse zaman.In nikoli nisem videl samega sebe,sebe,sebe….ampak,kot da bi vedno govoril v prazno,se pogovarjal s steno.Že takrat leta 2007,sem napisal,svoja pričakovanja…predvsem sem prosil za komunikacijo,sklepanje kompromisov,razumevanje,saj verjetno s tem odnos klapa in ne s tem,kar lahko dosežemo,dobimo,ostale stvari so pa nepomembne.In glede službe,je name gledala tako,kot da nisem želel delati.In se moti tako ona,kot tudi ostali,ki tako mislijo.In tista prva služba,kjer sem delal,saj sploh ne ve,kje sem delal.Ampak,to ni važno.Zame je bilo pomembno,da smo družina in da ne živim za službo.In sem napisal,kaj sem želel od nje.Da me razume za službo.Jasno!Ampak ne na takšen način,kot da nisem želel.Bila je priložnost,spet delo na tri izmene in sem rekel ne.Zakaj?Sem delal in se uvajal v fotografskem studiu,potem pa je dobil nekoga z izkušnjami in me je spet tako gledala,kot da nisem želel delati.Pa čeprav sem dobil nekaj denarja,sem sinu kupil igrače.Zakaj?Bilo je napisanih kar dosti prošenj in vsaka izmed teh je bila zavrnjena.Ravno tako,kot delo hišnika,ko me niso izbrali,ravno tako za delo v trgovini,pa čeprav nimam te izobrazbe.In teh je bilo ogromno,ampak moje prošnje,ki sem jih pisal,pa niso bile pomembne.In nikoli se nisem po tem spraševal,če bom znal to opravljati ali ne,temveč tako službo sem si želel.Z njene strani pa je bil vedno odgovor,če bom znal,pa to ni za tebe…
In vse to,bi lahko reševala sproti.Ampak nikoli ni bilo potrebe po tem,sedaj pa še manj.In ne pričakujem ničesar,kajti sedaj pišem svoja čustva,da mi bo lažje,ker verjetno ne vem povedati,kaj sem želel.

In za to ne potrebujem psihologa,še manj pa kakih zdravil.To sem že povedal.Bom se sam pobral,ne potrebujem denarja za to,kot mi ga je ponujala.In kot je bilo rečeno… tak je,pa naj bo.Sem točno povedal,napisal,da ne pričakujem ničesar,ker se vse konča pri sinu,ki ni nič kriv,ampak bo le nosil posledice in živel s tem.In tako kot mi tukaj pišete za stike in tako naprej,moram povedati,da jih ni in jih tudi ne bo.Bo ravno tako,kot v eni drugi temi,ko je nekdo spraševal za pogreb,če naj gre ali ne?In jaz če bi nekomu rekel,da te ne bom vrgel ven,tega ne bi storil,ker tisti ki me poznajo,vedo da nisem takšen.Ampak tu je drugače.Če imaš nekoga rad,se boš pogovarjal z njim,za to ne potrebuješ vse tisto,kar sem napisal.

In ne želim jokati,jamrati,ker točno vem,zakaj boli.Že kar nekaj časa želim s svojim pisanjem najti svoj mir in ta svoja čustva tudi napisati,ne želim pa ničesar doseči,kajti tisto kar je sama želela,je tudi dosegla – Česar ne želiš sebi, ne želi drugemu.
Vse kar sem bil,še posebej ZLAT,do svojega sina,bo in je preteklost,verjetno zato,ker sem imel pospravljeno svoje podstrešje že zelo dolgo in bo ostalo samo v obliki denarja.
In to pomeni z moje strani,da sem bil grd in da bom na koncu to tudi ostal,kajti ostalo ni važno.Ne takrat,ko se je šlo za službo,ko sem iskal voljo pri njej,da se dopolnjujeva pri vzgoji in nenazadnje,da se pobotava…In vse to vem,zakaj ne.

O tem sem že tudi marsikaj povedal in je nesmiselno sedaj pričakovati to od mene in govoriti,da vidim samo sebe.In ko sem jaz potreboval,da me razume,tega ni bilo.Bilo je pa vse ostalo,kar sem napisal.Vem,da sem marsikaj napisal,da sem jo s tem pisanjem prizadel,osramotil,kakorkoli se že reče.In ne bo nič narobe,če bom napisal,da tako kot takrat in tudi sedaj vidi samo sebe,kajti gre se predvsem za način življenja.Ampak o tem ne bom govoril,ker me ne zanima.Bom pa povedal sledeče: bodi sinu tisto,kar sem mu bil jaz in vse tisto,kar sem mu želel biti.

In bom šel skozi vse to,pa čeprav bo težko,kot sem že povedal,kajti predvsem potrebujem mir,da pozabim.Drugače ne gre.In brez skrbi,ne bom končal tako,kot njen prijatelj,ki se je obesil,ki je obupal nad svojim življenjem.In živel je pri tebi nekaj časa,ker ni mogel kam drugam.In kot sem ga spoznal,sem videl v njemu,da je razgrajač,pa da kaj drugega ne bom rekel,napisal.In potreboval je le pomoč.

In sam sem nesrečni očka,ampak ne sanjarim in bom svoje težave že rešil sam.Mislim,da sem sedaj bolje napisal,da se bo vsaj malce bolj razumelo kaj sem želel povedati in vem,da sem s svojim zadnjim pisanjem povedal vse.

Zato še enkrat:
18.06.10 11:55
Tako da bom zaključil in želim vama z ****** vse lepo v vajinem življenju in vedi,da jaz tega nisem želel,če razumeš ali pa ne.

14.07.10 22:21
…ti želim vse lepo v vajinem življenju.Ne želim več pisati,prositi,groziti,gnjaviti,govoriti,slišati,spraševati,rotiti,ker nisem takšen in to tudi ni moj namen,za kar ti govoriš da je.

14.07.10 22:21
Vama z ***** želim vse lepo v vajinem življenju!Želel sem le,da mi malce prisluhneš,kadar sva imela pogovore in ko si ti gledala in bila čisto tiho.

Res huda izkušnja, če ti kaj pomagajo moje besede, saj bo bolečina otrdela ampak ti tudi
Veš, ko sem sama hodila, na terapije, so mi ob eni nenaravni smrti, torej ko pokoplješ svojega potomca, ki je menda tudi storil samomor, rekli, da je vse za nekaj dobro
je ja
dobila boš kožo krokodila
zdaj če je to zate dobro ne vem
tudi na tolažilne besede se preveč ne zanesi, ker poslušaj
meni namenjene ” saj sta ti ostala še dva”
res ljubeznivo
no vidiš jaz se tolažim saj še imam dva, sicer sem pa postala starka z krokodilovo kožo
mogoče boš tudi ti našla kaj dobrega v smrti da ne rečem samomoru

pa en lep pozdrav

Prihajajo dnevi,pričakovanja,ko prižgemo prvo svečko na adventnem vencu,ki ponazarja čas pred božičem.Teh dnevov so najbolj veseli otroci,katere obišče,razveseljuje in obdarujejo trije dobri možje.Vse lepo in prav,saj otroci verjamejo v te “dobre može”.In se spomnim,kako je bilo takrat,kako pravzaprav pripraviti otroka na to,da bo v njegovih očkah videti tisto pravo veselje,ko bo z nestrpnostjo in z globokim dihom odpiral darila,medtem pa mu bo srce igralo od vsega tega zadovoljstva,da bi čim prej odprl darilo.Se zelo dobro spomnim teh dnevov,ampak tukaj so tudi drugi dnevi,ki so zame vedno bili drugačni.Vsaj do otroka,do sina sem se trudil,da je bil vsak dan drugačen,nekaj posebnega.In VEM,da mi je uspelo.Ostalo ni važno,kajti pohlep,denar in tiste stvari,ki ne samo da bolijo,kajti to ni pravi izraz za to,so tako resnične,da ni čudno,da se tudi tako počutim – izkoriščenega.Z razumevanjem se daleč pride,ampak tega ni bilo.Ne zdaj in tudi nikoli prej.
In ne iščem ničesar,to so sedaj le moja čustva,ki so brez glave in repa.Ne da se tako hitro napisati in tudi desetprstno slepo tipkanje ne pomaga kaj dosti,kajti potrebno je tudi misliti zraven.Da ne bo spet služba izgovor,namreč imam obljubljeno v začetku prihajajočega leta.Lahko bi bilo že prej in je le prošnjo bilo potrebno oddati,kajti ostalo je bilo že vse zmenjeno v naprej.
In tisto,kar sem bil na začetku,sem se že malce pobral.Naj samo povem,da mi do nikogar še ni bilo tako hudo.Se pa izogibam pogovorom,ki se nanašajo na mojo vezo in takrat se umaknem.In to ne iz teh razlogov,da so solze in enkrat jih tudi zmanjka.In to sem dobil od nekoga,ki sem ga ljubil.Ampak mi je zelo težko govoriti o tem,ker vem,kaj sem želel in kaj sem bil.Želim pozabiti,ker tu ni več tega,da “midva zmoreva”,tako kot sem napisal,tega nikoli ni bilo.In so razlogi zakaj je tako,moj je bil ta,da sem zaupal in se trudil,da sem dober,tu je moja krivda.In ne želim ničesar doseči,kajti interesi in predvsem temelji so na zelo nezrelem nivoju.Samo bi še rad dodal,če ste se zato odločili,potem ni razloga,da s tem ne bi mogli živeti.In tudi moja mama je bolana in upam,da ne bo potrebna kaka operacija.In ne sprašujem se,kdo je kriv za to,kajti to pride z leti in ne tako,kot mi je bilo rečeno.In prijateljica,ki ve o njej vse,pravzaprav ve,da se ne more spremeniti,ker je že taka bila.LARIFARI.Meni to pove čisto vse.

In vse kar sem želel,pravzaprav pričakoval,sem že napisal: gospodinjska dela,med katerimi je tudi kuhanje ter vzgoja,pravzaprav dogajanje med štirimi stenami.To sem na lastni koži občutil in za to,nikoli ni bilo volje.In o tem sem že dolgo nazaj želel govoriti,pravzaprav pred več kot 3 leti.Sedaj več ni potrebno govoriti,lažje bo prebrati,drugače ne znam napisati,kot pa je to bilo.Se pravi resnica.Sam sem želel biti doma v pomoč,kajti gospodinjska dela mi niso tuja,pravzaprav še kuhati sem se učil.Glede vzgoje,nikoli nisem rekel,da mi je težko,da švicam…pravzaprav sem užival v njej.Da ne bom pisal o službi,bom samo še enkrat omenil,da sem želel delati in biti “doma” vse to.Ampak,ne sam,da ne bo nesporazuma.Iz mene se je izvlekla vsaka volja in sem moral biti zainteresiran za vse.Dobil pa nisem ničesar.In tisto,kar sem želel od te “ženske”,kakorkoli že hočete,sem želel prav to,da se spremeni.In zelo težko mi je bilo gledati,da je vsak večer kar tako zaspala,pa upam,da ne išče razloge pri sinu,kajti mene bi bilo sram,če bi rekel,da bi se enkrat moral spočiti.Resnično bi me bilo sram!In bili so taki dnevi,pravzaprav vikendi,ko sem prosil,če bi skupaj kam šla,kaj počela.Bili so.Sin je šel k sorodnikom,sama pa je potrebovala spanec.Saj ne bo kaj narobe,če bom napisal,da niti enega filma nisva do konca skupaj pogledala.Celo tista druga kolegica je prišla k nama,pa sva midva gledala film,sama pa je spala.

In glede gospodinjskih del,je bilo vedno težko.Najlažje je bilo takrat,ko sina ni bilo doma.In tako kot sem takrat,leta 2007 napisal,da se naj spremeni,da niso dopusti in prazniki čas,ko se pospravlja,saj so drugi dnevi isti kot pa ostali.Ampak,sem dobil z odgovorom,da vsega ne bom počela.Saj je lahko si zlikati hlače,ko greš na večerjo,drugače pa je čisto fajn če to samo zložiš in pospraviš v omaro.In da ženska malo bolj pozna kuhlo od mene,bi bilo pa zelo težko.Vse je možno,kot tudi to,da ji kolegica pomaga pospravljati stanovanje….

In glede vzgoje pa ne bom napisal ničesar,kajti če se ji gre samo za to,da ima otroka,potem mora še ogromno stvari odkriti,še prej pa Sam sem ogromno stvari odkril in pravzaprav vem,kaj vzgoja pomeni.In tukaj moje otroštvo ne igra nobene vloge,temveč to,da imam tako srce,no imel sem,da sem se otroku posvetil v polni meri.

In verjetno sem pričakoval preveč,ker nekdo ki je nekaj čisto drugega,se tudi ne bo spremenil.In vem,da nisem videl samo sebe,glede službe sem pa povedal,da narediš tistih osem ur in prideš domov,kjer je najbolj pomemben otrok.Ampak ne tako službo kot sem imel in tudi ne na tri izmene,še manj pa tako,kot je bilo to med štirimi stenami.
In vsako njeno jamranje sem moral poslušati in razumeti,kot da ima še nekaj dni življenja.Vem,sedaj je drugače,pa čeprav je bilo tudi takrat,samo na drugačen način.

Mogoče bi bila veza uspešna,če bi pijančeval in se potepal okrog,da ne rečem tisto,za kar se reče varanje,bi verjetno bilo dobro in bi me razumela,če pa ne,pa bi jo nasekal.Takrat bi verjetno razumela in bi bil mir.Ampak nisem takšen,mogoče sama takšnega išče,pa ne za trajno vezo,ker to je brezveze,ampak tak mimogrede kot se reče tistim “ženskam”,ki so rade same.

In tako kot sem napisal,vse je enkrat prvič.Tebe nič ne boli,kajti ne veš,kaj je ljubezen,če bi vedela,potem bi razmišljala drugače,da ne rečem,kot ženska.In najlažje je odnehati,se požvižgati na vse,kajti vse lahko dobiš in drugo ni pomembno.Mene zelo boli,pa čeprav to ni izraz za to in sem pravzaprav tisto,kar mama govori: “Da sem dala zdravega človeka,nazaj sem pa dobila bolnega človeka.” In tako kot sem napisal,si bila ti moje zdravilo,ki ni pomagalo,upam vsaj,da bo pomagalo pri sinu,če ne drugega,vsaj to,da bo pozabil name.In vem,da me ima rad in tudi jaz ga imam in tudi vem,da ima ogromno vprašanj,na katera mu lahko odgovarjaš ti in vsi tisti,ki so to želeli,ne da bi mi prisluhnili in me razumeli.Sam sem svojo krivdo priznal s svojim zaupanjem do nje,službe in bom tudi sam dokazal,da vem in znam delati.Tako da me ne bo potrebno več siliti,kajti sprejel bom tisto,kar bom jaz želel in se bom prej sam s sabo pogovoril.
In bom spet napisal,da ne iščem ničesar,tisto kar sem bil,ne bom več nikoli.

Pa lepe praznične dni vama želim,kot tudi vsem ostalim!

Bravo,dragi scoorpio!

Končno si spoznal,da se tvoja ex ljubezen ne bo nikoli spremenila! Me veseli,da si začel zares trezno razmišljati,kajti od ljudi ne moremo pričakovati,da se bodo spreminjali ampak se moramo sami spremeniti in razmisliti kako naprej.Karakter človeka je kakršen pač je dober ali slab,ti si pač očitno imel smolo in spoznal tisto z ne preveč dobrim karakterjem. Prav je ,da razmišljaš o službi in delu…saj si še mlad in pred tabo je še vse življenje,samo urediti si ga moraš.Sinu se pa nikar ne odpovej tako zlahka,saj je tudi tvoj! Nekega dne bo tudi on spoznal kdo je kdo in ne dovoli,da bi te napačno sodil! Želim tebi in mami veliko zdravja!

Pa lepe praznike tebi in tvoji mami!

Če ta ljubezen ne bi tako bolela,potem ne bi tukaj pisal.Ampak ne samo da boli,temveč me je raztrgala na koščke,prizadela.Vsak izmed nas se lahko spremeni,seveda,če je volja.Pri tem nikoli nisem silil,temveč sem iskal voljo za to.In sem dobil kar nekaj emailov od njene kolegice,v katerih lepo piše,da sem nula.Saj mi je vse jasno in ne jokam sedaj zaradi tega,kajti človeku zlahka,celo (pre)hitro obrnemo hrbet in ni pomembno kaj je dobrega ali slabega storil.Nekako sem svoje občutke izpovedal,dodal pa bi še oz. odgovoril.Če imaš nekoga rad,ga verjetno kar tako ne vržeš ven iz stanovanja.Sem marsikaj doživel v življenju in bom tudi to preživel.
Hvala,za vse,bilo je lepo,to je moj odgovor k temu,da ste me lepo sprejeli.Samo bi še dodal: če bi bilo razumevanje ključ v odnosu,potem verjetno ne bi pisal o prenekaterih stvareh,izključno z mojimi čustvi do nje in seveda do sina in še mnogo več.
In moram ponovno omeniti,da se ne maščujem,saj se nimam za kaj.Moje razmišljanje je bilo in je na normalnem nivoju in kot sem povedal,ne pričakujem ničesar.

scoorpio28
Lepe. najlepše praznike tebi in mami
pomiri se, vsi smo doživeli hudo v življenju……
o, kako hudo je, ko te pusti ljubljena oseba,
ko hodiš , ne čutiš tal, svet se podira….
Ko se vse umiri, si misliš, kako smešen, kako neumen sem bil,
da sem vse vzel k srcu……
Pogumno zakorakaj v življenje, ki ga imaš pred seboj…..

scoorpio28, po dolgem času se Ti spet oglašam in vidim, da si dosegel napredek v razmišljanju. Le tako naprej, z dvignjeno glavo. Drugače Ti pa želim prijetne prihajajoče praznike in upam, da si boš privoščil še tudi kaj veselja zraven.
Drugače pa, če potrebuješ družbo Si še vedno srčno dobrodošel, da se oglasiš nazaj med stare prijatelje, tako na tracker, kot tudi na pvt. Tudi klic ni odveč, vedi samo, da nisi sam.
Pozdrav, Kandi.

vi mislite da so vaše težave največjee… eni ko pa smo stari 15let, pa nam mama v rokah umre, pa hočemo tukaj najt tolažbo pa še sam poslabšate…
pred tremi dnevi mi je mami umrla v rokah, pluča ji je zakrila kri, iz nje so šli strdki pluč.. umrla je doma, ležala je na meni in nisem mogla nič (zrak ki bi ga morala dobiti z inhalatorjem je šeu iz nje, ker je bila prepolna krvi)..
čutila sem da je zajemala zrak, dejansko hlastala za zrakom, čez 5minut je umrlaa..
reševalci niso mogli pomagat.. strdek ji je zašeu v srčno žilo, ki je zaradi pritiska počla…
zdaj živim še z očetom in bratom, vsi smo na dnu.. na začetku vem da nam bo težko, ampak se moramo sprijazniti in jo vseeno ohraniti v srcu…

Pogrešam jo, in že misel na to da ne bom nikol več v njenem objemu me boli…
ko razmišljam kaj se nam je vse lepega zgodilo, pa ne morem drugegega kot pa da se zjokam…

najraiši na svetu sem mela svojo mami, in lahko ponujajo pomoč vsi, mamice pa mi nihče ne bo vrnu…

Pepsi 12345,

Iskreno sožalje tebi in tvojim…..Želim Vam,da bi se lahko “pobrali” in poskušali zaživeti zopet kolikor toliko normalno življenje,saj bi to gotovo želela tudi Vaša mami.Sicer pa so odveč vse besede,saj stiska,ki nastane ob smrti ljubljene osebe,je pri vsakem posamezniku huda in edinstvena.

Mnogo moči in poguma v prihodnje želim tebi in tvojim!

Spomnim se, ko sem dobila novo šefinjo in me mami kliče, da naj pridem domov, ker bo izkrvavela. Ker je bila nova šefica, me seveda ni pustila, tako sem panično klicala vse sosede in hvala Bogu, da je bila takrat tista najbližja doma in da je imela moja mami staro navado, da vrat ni zaklepala. Moja mami je imela poleg vseh kup drugih težav tudi velike gangrene na nogah. Ko je prišla soseda, je povedala, da je mislila, da so klali prašiča. Cel hodnik, cela kuhinja v cca 10-15 m2, cela veža cca 10 m2 – je bilo toliko krvi in cmokov od krvi, da se je soseda zgrozila, ker bi dejansko iz ran izkrvavela. Če vidiš v cca 40 m2 toliko krvi in cmokov krvi, ne vem, bolje, da nisem tega videla. Vedela pa sem, da je stvar resna, ker sem jo slišala, ko je rotila, naj pridem, pa me je klinčeva šefica zajb*. Soseda je ukrepala in je takoj priletel zdravnik in zadevo zaustavil.
Minilo je leto naokrog, gangrene so šle že skupaj, nato spet povečanje. Nato dobim spet klic mami, da naj pridem čimprej domov. Tako sva bili povezani, da sem začutila. Imela je tako močne krče, da jo nismo mogli niti na urgenco spraviti. Klicala sem zdravnika urgentnega in je rekel, naj grem v lekarno po Nilit, ker ima itak polovico mesta virozo. Res sem odšla. A ko sem mami povedala, da zdravnik ne bo prišel, se je čez dve uri vdala. Ker se je rada hecala kot sama, sem jo celo noč tresla, da bo ja kaj odreagirala, pa ni. Še nekaj mesecev po tem sem hodila na njen grob in želela spati ob njej in sem hodila tja ob enih ponoči, ko nikogar ni bilo, da ne bi motil in sem ostajala tam do treh zjutraj, kajti sem se zavedala, da moram zjutraj v službo. Seveda od joka nisem zgledala kot diva. Ampak so me vsi obsojali, da ga recimo krokam pa takšne. Še dodatni udarec.
Sedaj, ko se spominjam, mi želijo solze na oči, načeloma sem po tolikih letih prebolela. Sem pa izgubila očeta pri 17 letih, mami pred sedmimi leti, partnerja in prijatelja pri 34 letih.

Se strinjam s teboj. Vendar menim, da je za vsakega, ki ima težavo, meni, da je njegova najhujša, ker jo tako doživlja, kot bolečino. Izgubila sem najdražje, torej 4 smrti sem imela, zato toliko bolj cenim tiste, katere imam še vedno rada. So pa posledice, kot je navezovanje ipd., ker se bojim zapletati, ker se bojim izgub. Kar terja tudi svoj davek kot posledico. In sem zaradi tega morda oropana marsičesa lepega.

Prav je, da žaluješ, da jokaš, da si jezna, da izražaš čustva. Meni je bilo toliko težje, ko nisem imela ob vseh dogodkih nobene podpore in sem morala vse prenesti čisto sama. Pa nekako sem.Razen partnerja in prijatelja.

Za vsako stvar je potreben čas; nekateri ga potrebujejo manj, drugi ga potrebujemo več. Zato si vzami čas in upam, da imaš koga, ki ti stoji ob strani.

Objemčka.

Kdo ima čas in voljo prebirat take bedarije?

Ljubi bog, ljudje … jamranje, obtoževanje, pranje umazanega perila v javnosti, celo ogled intimnih družinskih trenutkov na fotkah … Če sem jaz tvoja bivša, te tožim. Pa saj ni čudno, da se te je rešila. Ti nisi čustveno zrel, res si bolan.

Priporočam obisk pri psihiatru.

Škoda, da javno izpostavljaš svojega otroka.

Da malce pojasnim stvari…

1.) Najina veza,ni bil odnos med nama,ampak je bil odnos med mano,njo in njenim očetom. Kot da bi živeli skupaj,pa čeprav nismo.Z njene strani sem moral vedno pokazati »interes« njenemu očetu,da znam to pa to,sama pa ni rabila ničesar.In sem že povedal,da ne krivim njega(ga nimam zakaj),ampak to kar sta naredila ni normalno.Začelo se je z hišo,nato z stanovanjem in za njo je bilo samo to pomembnno.Ampak o teh stvareh se je dalo pogovarjati,se vsesti za mizo,kar je navsezadnje tudi prav.In da ne bo pomote,ničesar nisem imel proti temu,da se kupuje hiša,stanovanje…Ampak o moji službi se ni dalo.Nikomur ni bilo mar,da me razume kaj želim povedati in sem bil postavljen na stranski tir kot rezervno (peto) kolo.In kot prišlek,sem želel samo to(podčrtano).In nekomu povedati zakaj in kaj je narobe, je zelo težko,če ne želi prisluhniti,kajne?Sem poskušal,ampak je vasezagledanost,egoizem,predvsem pa materializem naredil svoje.In kar sem želel napisati je,da služba sploh ni bil problem,le tistega razumevanja ni bilo za to,kar bi rad delal – tisto kar bi me veselilo.In s pogovorom,predvsem razumevanjem bi rešili vse.Ne pa s tem pogledom in načinom,kjer sem se počutil,da moram početi tisto kar si nekdo želi in pri tem sploh nisem imel nobene besede.To sem dovolj dobro razložil nekomu in tudi tiste stvari,o katerih nikoli ni bilo govora,med katerimi je bila tudi zaposlitev.In proti temu odnosu nikoli nisem imel kaj,to ni normalno in takšni ljudje ne znajo prisluhniti.In takrat sem imel marsikaj za povedati,tisto kar je krivo.

2.) Najbolje da napišem direktno.”Ženska” ne zna živeti s kom in kot sem že napisal,ne ve kaj je ljubezen,nima čustev in je dovolj dobra samo za …To pa zato ker je G.K in ta kratica pomeni gostilniška….Najina veza je bila,da me izkoristi.Saj tukaj ni bilo volje po spremembi,zato ker je vedno igrala gospodično in za vse je imela izgovor.Težko se je bilo prilagajati stvarem,se naučiti kaj novega kaj šele da bi funkcionirali kot normalna družina.In ta način življenja sem spoznal leta 2006 in sem želel o tem govoriti,pa ni bilo posluha.Saj dandanes je to moderno in vse kar takšna ženska potrebuje je: Kolegico(e),ki se vmešava v odnos in ga tudi razdre.Saj tiste besede ki jih je ta kolegica povedala,pravzaprav povedo čisto vse.Zato ker je že taka bila.In takšne kolegice vedno trdijo drugače,kar mi je bilo tudi napisano.Sramotno!In vse skupaj je laž(jih je več), med katerimi je tudi ta,da ima oče raka in se pripravljamo na najhujše,kar pa v resnici sploh ni res.In to je bilo napisano z razlogom,ki jih lahko samo takšna “ženska” naredi,ne ve pa povedati besede kaj družina pomeni.Sem znal s svojim otroškim srcem pokazati kaj mi družina pomeni in predvsem otrok,tisto kar sama nikoli ne bo znala,verjetno zato,ker sem imel rad in sem ljubil.Da uničiš in izkorištiš nekoga na takšen način in otroku vzameš tisto kar se mu reče ata je sramotno in nečloveško.

Brez skrbi,sem v soboto videl v teh otroških očeh tisto kar otrok pogreša.Bile so solze in jok.Lahko je sram vse vpletene,da kaj takega naredijo otroku!Ste in se boste poigrali z njegovimi čustvi!Prvi z staromodnim pogledom,hinavščino,egoizmom,ki pa v resnici ničesar ne ve,zato ker se mu stvari prikrivajo.In druga s tem kar v resnici je,brez čustev in srca…

In temu se ne reče rešila,kajti še živali se ne rešijo na takšen način.
Lahko pa me tožijo,saj ni nobenih ovir za to.

scoorpio28

Ti nisi normalen, ok., vse lepo in prou da skrbiš za otroka, sem pa prepričan da si zrel za psihiatra, definitivno, pozabi na partnerko, ni edina, nisi edini v takšni situaciji!

Pa nimam nič slabega v mislih, poišči pomoč!

Vidim da traja več kot leto dni pa se še nisi umiril, oziroma sprijaznil. Roko na srce, upam da boš res poiskal pomoč psihiatra.
Nikakor, v nobenem primeru ne smeš zapustiti svojega sinčka pa naj bo še tako slaba situacija, obstaja socialna služba, pogovori, so rešitve!!!

Je pa res da bi morali slišati tudi drugo stran zgodbe, tvoje bivšo partnerko.

Kakorkoli, želim da se bo rešilo vsem vam v prid, predvsem pa ne želim, da bi bil sinček žrtev vseh teh nesporazumov.

pozdrav vsem skupaj
morda ni prav da pišem sem,ampak vseeno bom poskusila. sama nimam takšnih mislih o samomoru ali željo, po samomoru, odločila pa sem se da naredim diplomsko nalogo z naslovom samomorilna nagnjenja in vloga medicinske sestre,saj me je ta tema vedno pritegnila,ker mi je ob enem tako razumljiva po drugi strani pa tako nerazumljiva. kar se tiče teorije imam že napisano, rada pa bi dodala malo več besed ljudi, ki vejo kako je živeti s tem, saj je to nekaj drugega od teorije. predvsem kaj vam pomeni samomor, kako se rešiti iz tega, kam po pomoč, kje je najboljša pomoč, zakaj samomor……in še veliko več vprašanj imam. zato bi bila hvaležna vsakemu, ki bi bil pripravljen z mano deliti tud najmnjšo vašo misel. vem da je to težka in zelo osebna tema,seveda vaši podatki ne bi bili nikjer, prispevali pa bi mi veliko ([email protected])
hvala vsem za branje in vsem veliko namejanih, mirnih in polnih sonca dni

lp, vesna