Draga PikaPoka!

Lepo,da si se oglasila tudi ti.Verjamem,da si zelo narobe prebrala vsa moja pisanja,kajti imam občutek,da razmišljaš podobno,če ne isto kot moja.Ni mi dalo miru,da ne bi kaj napisal,kajti nimam volje čakat en mesec.Najlažje je v takih in podobnih situacijah reči,da se postavi na realna tla.Jaz sem bil na realnih tleh,o tem,kjer sem sedaj,ne bom govoril.Zelo dobro sem vedel,kaj želim,kakšen način življenja,družina,služba,da ni vse v denarju.In tukaj govorim o 6-letni vezi,ne moreš kar tako mimo tega.Na način,kot sem ga opisal,da se vse nabira v glavi,potem pa je najlažje nekoga ven vržt,ga nagnat.In to je potem ljubezen?Mogoče način?Ostalo ne bom vmešaval,ker ni potrebe po tem. Že v tvoji drugi vrstici tisto “čisto malo je potrebno”,da nekoga razumeš,z nekom,s kom živiš,ga ljubiš.Je narobe,če sem iskal pogovore glede službe?Jaz mislim,da ne.In moj posluh je pri njej bil vedno prisoten in mi nikoli ni bilo težko početi stvari,katere je želela.Kje sem pa jaz tukaj?Jaz sem imel samo eno stvar,za katero bi bilo potrebno se pogovoriti.Nič kaj drugega kot pa pogovor.In nato spet v tvoji drugi vrstici “kaj je to ena izguba ljubezni”. Zame je to ogromno,zato ker sem ljubil.In tu ne govorim o izgubi ene ljubezni,ampak dveh in poleg teh dveh,še kar nekaj oseb,ki sem jih imel rad.In ni to tisto,spet v tvoji drugi vrstici in na začetku tretje “ki jo lahko hitro spet poiščeš in si lahko srečen”. Sem že povedal,da takšne ženske ne bom več našel,vem,da obstajajo,ampak,moje srce je samo njeno in ******.Sreče nikoli nisem poznal,sem jo pa odkril in sem bil srečen tako kot očka in sem jo ljubil.Vedno sem iskal iskreno žensko in sem jo tudi našel.O tistem obupu,ki ga navajaš,se da marsikaj napisati.Nikoli nisem bil takšen,da bi obupal.Vsaj tam ne.Ampak,nikoli nisem imel koga (govorim zase),da bi mi bil v podporo,v dobrem in slabem,mi dal grajo,me pohvalil.Saj noben ne ve,kakšno življenje sem imel.Jaz sem svoj cilj našel,ampak dejstvo,kakšno službo sem imel na začetku,sem si želel spremembo in ne tisti odgovor,da je bilo tam vredu,lepo,dobra plača itd…ampak,govorim o podpori,razumevanju,odnosu.Sam sem vedel,zakaj sem pustil tisto službo in kakšne namene sem imel za naprej.Ampak enostavno se mi je zalomilo pri naslednji službi,ker sem že takrat spoznal kaj so solze sreče,ko prideš domov po enem tednu.In to je potrebno razumeti.Ampak,tega verjetno noben ne ve.Ne bom govoril o službi,ampak o tem,da ko je bilo že tako,da sem pustil,bi se lahko našle tudi kake druge besede,kot pa,da si bil tam pa tam.Sem se nekaj časa iskal in prišel do tega,kaj bi rad počel,delal,ampak za to ni bilo posluha.Ne obiram stvari,ampak to bi bilo potrebno razumeti,ne pa zameriti.In vse to,bi morala biti samo najina tema in od nobenega drugega,tako kot sem jaz znal prisluhniti in bi pričakoval tudi od nje.Mojim problemom noben ni znal prisluhniti,le graje so padale kot po tekočem traku,sama pa si vedno dobila tisto pozornost od drugih.In vedno sem bil dober do nje,ampak enostavno dobri fantje vedno slabo dobijo,verjetno zato,ker so slabiči.Verjetno sem,kajti na takšen način se tukaj ne bi razpisal,kaj čutim do nje.Ampak vsaka beseda,vrstica,stavek,je zaman,kot da je čisto vseeno,da sva se kdaj poznala.Čas ti bo prinesel tisto,za kar sva živela,pomen besede ljubezen,pomen besede pogovor,kompromis…kaj pomeni vzgoja in kakšen sem želel biti,kaj pomeni denar in tisto za kar ti govoriš,da mi je bilo čisto vseeno.Prilagodil sem se ti na vseh frontah,ampak ti ne razumeš,kaj sem želel.Upam,da boš to lahko ***** kdaj razložila,tisto kar sem mu bil in je to izgubil. In kaj si moj sin zasluži,to pa samo mama ve in je vse v njenih rokah,v mojih ni več ničesar in izgleda,da tudi ni bilo.Bil sem že izigran,ampak to…

Lepo, da si se spet malo razpisal….me veseli, da svoje občutke, ki jih doživljaš deliš z nami…takšnih fantov je zelo malo….vem da ti to koristi in ti je spet vsaj malo lažje pri srcu…vsaj nekdo ti prisluhne…

…mogoče res opaziš podobnost med mojim in njenim načinom izražanja…takšna sem…sem že preveč hudih stvari v življenju doživela(tudi v otroštvu)..in 1x si želim živeti in vem, da je končno prišel ta čas…tako bo tudi zate…čeprav zdaj ne verjameš…

..dragi scorpio.. na tvojem mestu bi si jaz čimprej poiskala službo, katera te veseli…kjer boš užival…s tem se bo lahko obrnilo veliko na bolje…dokler pa boš doma, žalosten, z mislimi pri samomoru in prelagal določene stvari na druge, verjemi, bo bivša imela še večji razlog, zakaj bi sploh bila s teboj ….s tem boš ji dokazal, da imaš interes…na žalost v današnjih časih moraš gledati tudi na materialnost(denar)…jaz sem sicer daleč od tega(vedno sem bila in sem še skromna), pa vendar kaj si brez denarja?…nič….samo ljubezen ni dovolj…iz ljubezni ne prihaja denar..z ljubeznijo ne moreš kupiti hrano, ko ti otrok reče:ati lačen sem…z ljubeznijo ne moreš kupiti zdravil, ko je otrok bolan…..

…če preidem k tvojemu pisanju…REALNOST-zbudi se…ne sanjaj…poberi se in pojdi z dvignjeno glavo naprej!!!…6LET-nekateri zelo močno ljubimo krepko preko 10let…in žal se lahko poti razidejo…danes ni nič garantirano..samo smrt…POGOVOR O SLUZBI-če si velikokrat nastopil temo pogovor, naredil pa nisi iz tega nič, verjemi, da bivša ni imela več potrpljenja te poslušati…ENA IZGUBA LJUBEZNI-izgubil nisi dveh ljubezni…Sinovo ljubezen gradiš ti…ljubezen med vama je lahko prisotna vso življenje…tudi zame se je podrl svet, ko naenkrat po 14letih ne vidiš več izhoda in izbereš ločitev, kjub močni ljubezni…tudi jaz sem močno ljubila…priznam pomislila tudi na na samomor….pa se je počasi, zares počasi začelo življenje odvijati v svetli luči, sama se spremenila in začela ponovno živeti…živeti za moja otroka, ki mi pomenita največ na svetu…ki ju brezpogojno ljubim…OBUP-v tvojih pismih je razbrati, kako si obupan…kako se bojiš vsakega prihajajočega dne, vsako nvo jutro…SREČA-…sreča še je vedno tvoj sin..on je smisel tvojega življenja….z njim si srečen…pOGOVOR,PODPORA-tukaj nisi edini, ki tega nisi imel…uh koliko je nas takšnih…ampak vsi raje svoje zgodbe, takšne in drugačne, krute, žalostne nekje globoko zapečatimo v sebe…in po tolikih letih spet vse privre na dan…SOLZE SREČE-tudi jaz imam svojega partnerja doma po 3,4x na leto..in predobro vem kaj so solze sreče…ampak mu na kraj pameti ne pride, da bi tole sluzbo zapustil, preden nima drugje zagarantirano….NI BILO POSLUHA O SLUZBI-svoja tolmačenja o bodočih željah, bi lepo uresničil…verjamem, ko bi imel službo, pa čeprav kot varuh otrok, čistilec…bi vama lepo zalaufalo…tudi bivša bi se s tem ziher sprijaznila

lp scorpio

No,lepo,da si opazila,da je zelo malo takšnih fantov,ki na takšen način izražajo svoja čustva.A veš,samo to ni to.Jaz sem drugačen.Vem tudi na drugačen način to tudi dokazati,če mi je za koga mar in sem to tudi dokazal,govorim o tistih trenutkih,ko pač pridejo.Enostavno imam predobro dušo in znam prisluhniti,dati tisto tolažilno besedo in stati ob strani.Enostavno nisem takšen,kot se mogoče tukaj zdi,po vsem tem pisanju.Na mojo srečo sem skromem in nikoli nisem imel slabega namena.Nikoli mi ni bilo vseeno za njo,niti takrat,ko je imela težave s srcem in sem jaz šel na obisk k svoji mami in ni minilo dosti časa,da sem dobil klic,da se slabo počuti.In kaj sem naredil?Takoj tisti trenutek sem šel nazaj,pa čeprav sem prevozil v dve smeri 340km.In tudi takrat,ko je bil sin še dojenček in je zvečer med spanjem bruhal,me je klicala v službo,da je nekaj narobe,sem tudi takoj prosil,če lahko grem domov.Se najde še marsikaj takega,ampak to vse pove,da sem jo ljubil in da mi ni bilo vseeno.A je tako?In če povem primer moje mame,ki je stara 66let,ji je letos na nogi počila žila in je izgubila ogromno krvi,še sreča,da tu v tej mali soseski,da je bil nekdo doma,da ji je priskočil napomoč in poklical reševalce.In kaj bi bilo,če bi se to zgodilo ponoči?S tem želim povedati,da teh šest let sem živel za sina,njo in še marsikoga drugega.Pa ni važno,če je zamera.Ker kot opažam,se o marsikateri stvari ne želi pogovarjati,to pa je tisti razlog,ker sem “zajebal” s službo in tisti razlog,ki si ga ti omenila,da si sedaj srečna.Ampak dejstvo,kakšen sem bil,kaj vse sem zaupal…od svojega otroštva naprej,do službe,skromnosti,revnosti,kakšen sem po srcu,bi pričakoval sedaj kaj več kot pa to,da se kuje ta zamera.Če že govoriš o otroštvu….bom tudi o tem sam nekaj napisal,pa čeprav sem med zgornjimi vrsticami že kar nekaj napisal.V otroštvu sem bil prepuščen samemu sebi,najbolj pomembna mi je bila žoga,saj kaj drugega nisem poznal kot to in igrišče.Tega se najbolj spomnim,tisto pa kar sva prestajala z mamo poleg očeta,si pa lahko misliš.In tudi to sem čisto vse zaupal.In takrat,ko je bila šola,sem bil spet samemu sebi prepuščen.Mama je vedno delala od 14-20h in spet je bila zame pomembna žoga in igrišče.Saj kaj drugega nisem poznal.Ni bilo nikogar,pa čeprav imam dve sestri,da bi bili kot opora mlajšemu bratu.Prepuščen samemu sebi.Tako z učenjem,kot z odkrivanjem okolice,prijateljev.In moram povedat,da mi je manjkalo ogromno stvari.Tisto o čemer sem pisal,da ni bilo koga,da bi te pohvalil,te pograjal,ti bil v vzpodbudo,ti pomagal.Saj me noben ne pozna.Nikoli ni bilo denarja,bilo je prav toliko,da so se plačale položnice in smo živeli iz mesca v mesec.Ni bilo morja,ni bilo počitnic,ni bilo izletov,ni bilo želja.In vse kar sem se od mame naučil,je to,da moraš biti pošten v življenju.Od nje sem se marsikaj naučil,tako gospodinjska dela,kot tudi dela na vrtu,ampak mi je vedno nekaj manjkalo,o čemer ne želim in nikoli nisem govoril.Ampak,vse kar me je mama naučila,sem cenil in sem takšen,da mi denar ne pomeni vse,da se s pogovorom da marsikaj dosečt,da ni važno kakšen si,važno je,kakšno srce imaš in da znaš prisluhniti in pomagati.
Glede službe pa je tako.Sam sem imel svoje interese,ki jih ne razume in sva vedno samo pri tistem,da sem imel možnosti.No,saj prav.Ampak,moje interese pa nikoli ni razumela.Le zakaj?
Zato,ker sem želel kaj slabega?Ne.Zato,ker sem ji povedal,kakšno službo želim in tu sem gledal na sina in želel sem enoizmensko delo.O plači sem pa povedal.Bi bil zadovoljen že z minimalno.Saj ni važno,v marsikaj sem bil pripravljen,celo delati mesec dni zastonj,samo da vidim,če je to za mene.In s tem bi se rešil pritiska.In res,iz ljubezni ne prihaja denar,ampak pride tisto zaupanje,da imaš nekoga rad in ga ljubiš.In če to dvoje in še marsikaj zraven prišeješ,recimo,da sem bil zlat,pa kaj vse sva doživela,kaj to pelje?Pripelje v to,da se o vsaki stvari pogovarjaš,pa ni važno,če je to otrok,služba,stanovanje,skupni interesi,ampak enostavno se o takih zadevah v takih in drugačnih vezah verjetno pogovarjajo,mar ne?
In tisti pogovor o službi,o čemer govoriš,da nisem ničesar naredil.Sem zgoraj napisal,kaj je pomembo v vezi – zaupanje,poštenost,iskrenost.Jaz sem pričakoval samo pomoč,v taki smeri,da se pogovoriva samo midva o službi.Sem že povedal,zakaj sem pustil zadnjo službo in pač tako kot pravi,sem izkoristil limite.Želel sem biti takšen,kot sem bil v prvi službi,da sem imel energijo,ko sem prišel domov,pa čeprav sem se zredil,verjetno ne zaradi tega,ker sem bil doma,ampak vsaj jaz tako mislim,da zaradi drugih razlogov.Ker se ne moreš kar tako zrediti za 25kg.In tisto delo me je ubijalo.In iskal sem skupne interese,da bi skupaj shujšala,ampak te stvari je vedno zase delala ali pa s kolegico.Enostavno se v tej koži ne počutim dobro,pa čeprav imam energijo,ampak nikoli nisem bil takšen in mi je bilo težko,še posebej pri tej zadnji službi,ko je bilo potrebno stati 8h,celo zlesti kam gor in dvigovati kar težke predmete.To človeka utrudi.Ampak sem delal,dokler se nisem vase zaprl.To pa zato,ker me moja ne bi razumela,ker jo predobro poznam in sem ji tudi povedal za to.In tu bi mi morala biti v oporo,da se znebiva nekaj kilogramčkov.Ampak ni to to.To samo sama ve in jaz,ampak o tem ne bom govoril,ker sem pričakoval nekaj drugega.Verjetno obstajajo taki,ki ljubijo pa nimajo denarja in tisti,ki imajo denar,pa ljubijo tistega,ki ga nima.In ko govoriš o potrpežljivosti,potem ni nič čudnega,da me sploh noče in ni želela poslušati.Ampak bi morala,ker to pride vse od znotraj,se ne nabira v glavi in se vleče….vleče,ampak je treba stvari razčistiti in ne delati stvari podzavestno.Glede sina sem že povedal,kako in kaj.Nisem trmast,še manj pa zamerljiv,ampak način,ki se ga da popraviti,že zaradi tega,kar sem vse napisal,za kar sem živel in da mi nikoli ni bilo vseeno za njo,še manj pa za otroka.Enostavno sem drugačen.In vse,kar se je zgodilo,lahko samo ona popravi in nihče drug.Svojih šest let sem dal njej in jo še vedno ljubim.In marsikaj sem doživel,spoznal in začel ceniti tisto,kar se mu reče družina.Mislim,da sem o tem že marsikaj napisal.Daleč od tega,da iščem pozornost,ker se zavedam,kaj počnem.Ampak,v takšne obupu nisem bil še nikoli.Saj ne vem,če se temu tako reče,ampak predstavljaj si,koliko je takih,da živijo v takih razmerah?Pa še v slabših.Verjemi mi.Vidim tukaj,kjer sem.Ampak se noben ne pritožuje.Obup,ki ga doživljam,je čisto drugačen kot takrat,ko sem izgubil očeta,pa čeprav sem se zavedal,kaj je storil,ampak se nisem zavedal,kaj sem in bom jaz s tem izgubil.Sedaj je to težje,ker razumem,samo sprejel ne bom nikoli,pa ne zato,ker ne želim,ampak verjetno zato,ker sem bil v življenju že prevečkrat razočaran,osamljamljen,izdan,ponižan….
Saj tak vidiš,da kako drugo stvar,recimo pri pogovoru ne omenjam.Pa bi moral.Ampak je ne bom,ker sem bil enostavno na to pripravljen in sem imel za to potrpljenje in voljo,tako pri njej,še bolj pa pri sinu.In takšen ata sem bil.
Jaz sem svojo ljubezen do sina negoval,pestoval,učil,kakorkoli se že reče,saj si lahko prebereš v mojih pisanjih,pa boš nekoč izvedela,kakšen očka sem bil do njega.In tu ne govorimo o sreči,ampak enostavno tisto,kako si mama predstavlja svoje življenje.Zato so pogovori.Vedno se tu začne in se tudi konča.O tej sreči sedaj ne bi pisal,ker verjetno bodo prišle tiste solze sreče na plan in bom zelo težko zaspal.Saj tako bolj slabo spim,ampak to srečo ne moreš kar tako opisati,to moraš čutiti.In tisto kar sem jaz čutil do njega,sem bil najbolj srečen očka na svetu.
Zanimivo,ampak vse svoje interese sem ji zaupal in sem pričakoval od nje tisto podporo,pogovor,ne pa tisto za kar ti govoriš – potrpljenje.A veš,sam jo predobro poznam,kakršna je bila do mene in kakšna je sedaj.Saj sploh ne govorimo o potrpljenju,ampak o tistem,o čemer ti govoriš…da si srečna kot še nikoli.In ostalo sploh ni važno,če bo otrok izgubil VSE stike?In vedno sem govoril le o tem,kakršen je bil način in ko je prišlo tako daleč,da se je vse nabiralo,je najlažji način to,da se nekoga znebiš,mar ne?Ampak o tistem,o čemer govoriš,kar verejetno mora biti tudi v vezi,si jih napisala in sem jih tudi sam že prej napisal.
V vseh teh pisanjih sem iskal le to,da mi zaupa,da bodiva tisto,kar sva bila,pa ne zaradi službe,ker to se da najti,ampak tisto,za kar sva živela – jaz za njo – ona za mene in skupaj za sina.
Ampak,očitno sem preveč želel.Saj se da še o marsičem pisati,ampak naj bo skrivnost,vsaj do nadaljnega.

scoorpio,

vedi da nisi edini ki ima probleme kot ti, še hujši problemi so drugje , samo če imaš kaj jajc potem začni delat na tem, danes, ne jutri, ne čakaj, ne da se smiliš sam sebi, poišči pomoč, poskrbi zase in za sina, če ga maš res rad ga ne boš zapustil a ne? Rajš pelji sina na kak sladoled, al pa se pejta vozt s kolesom? mal bol pozitivno razmišljat pa bo, življenje je lepo, če ga sami naredimo takega. lp

…kratko in jedrnato…ni kaj dodati

Vedi da nisi edini in ostale besede…te imam že v glavi od nekdaj in se kar vrstijo kot po tekočem traku.Jaz verjamem da so še težje,ampak jaz govorim o svoji.Ampak,vedno so eni in isti odgovori.Verjamem,da me nobeden ne razume,kaj sem in želim povedati s svojim pisanjem.To je zame kot ena izpoved,ki jo prej nikoli nisem mogel narediti.Sem samo želel,da je med nama pogovor, ki pelje samo v dobro in s tem se da rešiti stvari,probleme,težave.In to je tista težava.In kaj sem dosegel s tem pisanjem? NIČ! Vsaj za njo ne.Ker je pač moji mami povedala,da sem se s tem še bolj zameril.Sam predobro vem,če tega pisanja ne bi bilo,pri njej ne bi bilo nič drugače.

Prvič zato,ker ji je vseeno.Ostale vzroke sem že naštel.Pa bom jih še enkrat in vsi spadajo pod številko ena.Nikoli ni bila zaljubljena oz. ni imela resno vezo.To veliko pove,še zlasti takrat,ko imaš otroka.Razočaranje.Ga še ne pozna.Čustva,razumevanje,odkritost,poštenost,to so stvari,ki jih boš še morala odkriti in jih tudi ceniti.Če ne vidiš tisto,za kar sem se jaz trudil v teh šestih letih,potem še nisi zrela ženska,pa čeprav te ljubim in te ne želim s tem prizadeti.Mogoče boš nekega dne razumela,kaj sem želel povedati takrat in tudi sedaj s temi besedami.Sam sem te našel in sem te vedno cenil tako kot si!Ampak,ti greš mimo tega.Te je strah,da ti bom nekaj storil,škodoval,vidiš pa ne,kaj sem bil do tebe in kaj sem čutil – kaj sem živel s tabo.Tega ti enostavno ne veš.Ker nikoli ni bilo pogovora o tem.

Drugič.Sem se zameril – najbolj njej,mogoče tudi njenim bližnjim.Ampak stvar je taka,če sem se že zameril tisti osebi,pa nič ne ve.Tudi sedaj ne,da sem že 2x poskušal storiti samomor.In to je tisto,za katero se reče LJUBEZEN.Sem gradil na tem,tudi že prej in tudi sedaj s pisanjem.In ČE ji ne bi bilo vseeno,za tisto,kar sem želel storiti,bi že zdavnaj tukaj bila.Tu ne sme biti nobenega straha,čisto nič.Ampak,kot sem že napisal pod prvo točko,da ji je VSEENO.Imam prav?Prosim,če mi kdo odgovori na to vprašanje.Sam sem že povedal,kakšen sem,da ji ne bi škodoval.Ampak,tega očitno ne razume.Sva bila samo pri tistih “limitih”,da sem jih izkoristil.In prav to je tista stvar,o kateri sem govoril,da me ni razumela in za to stvar se tudi ni sama odločila.

Tretjič. Glede stikov,pa je takole.Jaz sem pri tistem načinu,ki je bil in samo midva veva kako se je končal.Povedal sem tudi,da ga lahko samo ona popravi.Da ti nekomu rečeš,da imaš dobro srce,tega ne bi nikoli naredil.Vsaj jaz ne bi.In da se to nabira v glavi,pogovora pa ni,je smešno,ampak žalostno,kajti o vsem se je potrebno pogovarjati.In ne čudi me,na kakšen način se sedaj to vse skupaj jemlje.In to vse kaže,kakša oseba je.Že takrat ko sem bil odveč in me je nagnala,sem rekel,da želim izgubiti vse stike.To pa zato,ker se vsaka stvar da rešiti.In tako kot sem povedal,nikoli nisva imela problemov,mislim,da je to marsikdo videl,le to,da se je pri njej vse skupaj nabiralo – je čisto brezveze.Da to zaupaš nekomu drugemu,v tem ne vidim smisla.Še več,da od te osebe izvem,da me ima rada in da se vrti okrog službe,sem ji tudi povedal,kaj želim.POMOČ – NJENO,ne pa zamero.Ne tisto,da jutri lahko greš tja delat,ampak pogovor o tem.Vem,da te ne pridejo domov iskat in prosti za službo,vem tudi,da je potrebno družino vzdrževat,kakorkoli mi že govorite.Sem na jasnem.To je isto,kot pri otroku.Ga moraš učiti,uresničevati njegove želje,ne govorim o interesih,ampak o željah.In tu sem vedel,kako in kaj,ker sem bil dober v tem,pa čeprav tega nikoli nisem poznal.Za to ne potrebuješ knjigo,da se učiš o vzgoji,ker tako ne boš nikoli vedel/a kaj otrok potrebuje,ampak to moraš imeti razčiščeno že dolgo časa nazaj.Se pravi,rojstvo otroka je SAD tiste veze in ljubezni med dvema in za to se ne moreš kar tako odločiti in si želeti.In to kar sem spoznal,je bila moja druga polovica,se pravi,to sem iskal že kar dolgo časa.
No,da še povem glede stikov nekaj besed.Je minilo kar nekaj časa,odkar jih več ni.Ne po telefonu,ne v živo.6.junij je zelo daleč odkar je bil nazadnje tukaj moj sonček.In naj bo tako,ker jaz ne želim kaj slabega,limite sem izkoristil,pomoč ko bom potreboval,si bom že nekje poiskal.
S tem želim povedati,da ne želim mamo gnjaviti,rotiti,tisto kar sem že napisal,ker nisem takšen,ker se enostavno tako ne dela,če imaš nekoga rad in ga ljubiš,ga boš poslušal,mu stal ob strani in mu pomagal.Nič ni v tem,kdo je koga hotel v kaj spremeniti,ampak v življenju je potrebno delati na spremembah,ki pa zame nikoli niso bile uslišane.Se pravi,stikov nimam,ker je mamo strah od več dejavnikov in zato sem tudi lepo napisal,da ne želim gnjaviti,rotiti,prositi.Sem bil dovolj potrpežljiv,da se najina veza ohrani in da gradiva na tistem,kar imava.Kratko in jedrnato.

Četrtič O sebi ne bom govoril,ker je brez pomena.

poglej,če veš točno o njej kakšna je ,da te nima rada,ne spoštuje ne pozna razočaranja….,potem se začni ukvarjati s seboj ne z njo,ker tako ali tako veš da ni zate.poskrbi za svojega sinčka in nehaj razglabljati o stvareh ki njej niso mar,
in če ji niso njej boš moranekoč poiskati nekoga ,ki te bo imel rad

Glej scorpio samo nekaj me zanima,
vse to kar si pisal tukaj je ona brala? In njena reakcija, odgovori kakšni? Zanimivo bi bilo brati tudi njena razmišljanja. Saj veš medalja ima dve plati…
A kakor koli postavi se na svoje noge in s trdnim korakom naprej skozi življenje, dan za dnem in zapomni si, vsak dan je vreden nekaj, neponovljiv, enkraten…in ti imaš še nekoga, ki je del tebe, oz. nosilec tudi tvojih genov…, ki te potrebuje, odprtega, veselega, nasmejanega…saj veš starši so prvo otrokovo ogledalo, tako da le pogumno skozi dneve življenja…
In na poti življenja prav nikoli ne vemo kaj nas čaka za naslednjim ovinkom…

Takole bom napisal.Glede tega,če ve ali ne ve,da sem vse to pisal,je jasno da ve,ker sem ji posredoval link.In sprašuješ po reakciji,odgovorih.Tako kot sem povedal,s tem pisanjem sem se ji še bolj zameril.Le zakaj?Zato,ker mi ni vseeno in ker sem želel VSE s pogovorom reševati.In to je tisto,kar mora biti v vezi.Razumevanje,poštenost,najbolj pa iskrenost.Če bi vsak takole delal,potem nobena veza ne bi bila uspešna.Pa čeprav se gre le za službo in ne za tisti prekleti denar,ki ga rabiš za ne vem kaj.Jaz sem skromen in vem,kaj sem želel.In sam pogovor med dvema prinese željene rezultate.Sem jasno povedal,kaj želim pri službi.Jaz nisem želel kaj slabega,iskreno.Vem pa tudi,da sama ni mislila kaj slabega,samo je celo stvar narobe razumela,že s tistim,kar se ji je v glavi pletlo in to je da verjetno nisem želel delati.Daleč od tega in tu me je zelo narobe razumela.In to niso tisti limiti,o katerih se govori,ampak bi se najprej morala vprašati,če sem kdaj kaj slabega želel?Verjetno ne,ker drugače se ne bi tako prilagodil in jo imel tako rad,jo ljubil.Ampak besedo prilagoditi,je potrebno razumeti v pravem pomenu besede in ne v tistem načinu,kot da se stvar obira.In to bi sama morala vedet,o čem govorim,koliko mi in mi še vedno vse skupaj pomeni.Ampak,če sem jo s tem pisanjem prizadel,potem ne vem,kako je potrebno dokazati ljubezen.Saj sama ve,da sem tudi na drugačen način dokazoval to,kar se mu reče ljubezen.
Glede tega,da ima vsaka zgodba dve plati,to drži kot pribito.Moja plat je taka,da jo noben ne razume,ker me pač vsi vidijo sedaj kot slabiča,ki si želi pritegniti pozornost.Ampak,nismo vsi slabiči,tudi tisti ne,ki naredijo samomor.V resnici ponavadi dobri ljudje to storijo,ki nikoli niso imeli kake težave in so bili po srcu dobri ljudje.O tistih drugih pa ne bom govoril.In če že govorimo o tem,da mi je dejala,da nisva skregana,le kaj sva potem?Ne z moje strani,ker vse jemlje zelo resno in to ni sama storila.Le katera ženska ti bo rekla,da obstaja pri nas FBI,pa raznorazne stvari,kar se vežejo na otroka.In sploh ne misli s trezno glavo in tudi ne v tisti smeri,da bi se pobotala.In take stvari sem slišal iz njenih ust,ko dobro ve kaj sem bil svojemu sinu.Da bi ga ugrabil?Da bi ga odpeljal nekam?In to so besede ženske,s katero sem bil 6let.In tisti,ki to berete,saj veste na katere mislim,vsaj malce pomislite na to,kaj sem želel s tem pisanjem povedati.In ko smo že tukaj pri teh “plateh”,je dobro vedeti,da marsikatero stvar njeni ne vedo.Bom spet ponovil,ne obiram stvari.Verjetno marsikateri ne ve,da je kadilka in da se to skrbno prikriva.Saj ne želim kaj slabega,ampak,že dejstvo da je bilo to v družini,sem želel le dobro,tistemu,kateremu sem povedal,ampak me očitno ni vzel resno.In tudi o tistih stvareh,o katerih sem se razpisal…kuhanje,utrujenost,skupni interesi….s tem jo nisem želel spremeniti v ne vem kaj,ampak,samo jaz VEM,kakšna je bila.Saj bo čas pokazal,da nisem želel kaj slabega,da sem bil dober do nje in vse kar prej nisem poznal,bo za te stvari prepozno.No,dovolj,da ne bodo spet rekli,da obiram stvari.Če bi jih razumeli in videli kaj pogrešam,bi se že zdavnaj oglasili.

Aj aj aj, v tvojem pisanju je toliko obtoževanja, toliko poskusov zbujanja krivde …
Zbudi se, fant! Kar koli TI narediš s svojim življenjem, je le TVOJA odgovornost in TVOJA odločitev. Nikakor odgovornost ni njena in nikakor ne more nekdo drug nositi krivde za kar koli, kar pač misliš narediti.

Po eni strani pišeš:
“Sem že jasno in glasno povedal,da sem jo ljubil takšno kot je”

Po drugi strani pa pišeš, da nikakor nisi mogel razumeti, da si ne želi večernih sprehodov s tabo in športanja. Obtožuješ jo zaradi tega, kakršna je. Ker ne ustreza tvojim idealnim predstavam. Hotel si jo spremeniti. In hočeš v njej zbuditi občutke krivde:

“Ne da me pustiš trpeti,ampak življenje skupaj živeti.Sama veš,da sem drugačen od drugih,ljubim te in nisem zastonj vrgel stran 6let,da bi sedaj tako trpel.”

In ne le to, da občutke krivde hočeš zbujati njej, ampak hočeš, da tvoj otrok odraste v prepriačnju, da je njegova mama kriva za tvoj morebitni odhod.

“In na tvojo žalost,si bil priča temu,kako me je tvoja mama odslovila,me vrgla ven.Saj ni važno,jaz tega ne bi nikoli storil,pa če ima “službico” ali ne.Do mame sem bil vedno dober in sem tudi želel,da bi marsikaj skupaj počeli.”

Ne glede na to, da verjamem, da si na tleh, moram povedati, da je to podlo.
Prevzemi odgovornost zase. Si polnoletna oseba?

Sem že povedal,da ne obtožujem in ne obiram stvari!To so le čustva,katera bi se morala že prej na ŠTIRI OČI REŠEVATI. Prepričan sem,da bi me bolje razumela,će bi mi znala prisluhniti.Težavam namreč.Glej,če sem v 6letih bil dober in če pride enkrat tako daleč,ko reče,da enkrat ne bom popustila,kam to pelje?In bom poudaril,samo glede službe sem želel pogovor in pomoč,kajti to je bil problem in nič kaj drugega.Očitno se nisva razumela in zaman sem iskal v njej tisto,za kar je rekla,da ima dobro srce.Če bi to srce znalo prisluhniti moji edini težavi,na pravilen način in ne tako kot sem že napisal,verjetno ne bi bil tukaj kjer sem in tudi tega pisanja ne bi bilo.Ampak tole pisanje ni obtoževanje,še manj pa da obiram stvari,ampak tako se počutim.In kot sem napisal,da tisti,ki so nasilni,alkoholiki in ne vem še kaj,bodo dobili svojo priložnost.Vse skupaj je odraz tega,kar sem in čutim do nje in kakšna je bila najina veza.Z eno besedo ljubil sem jo takšno kot je.To pove marsikaj,samo je potrebno razumeti.Jaz ne pišem po eni strani in tudi ne po drugi strani,pišem tisto kar čutim in kakšen sem želel biti.
Pravijo,da človeka lahko spremeniš,če je volja,verjetno se boš strinjal/a.In o tem sem tudi že marsikaj napisal in zato ne bom ponavljal.Samo bom povedal,da je daleč od tega,kar si napisal/a,da ne ustreza mojim idealnim predstavam in da sem jo hotel spremeniti.In tu ne govorim o krivdi,ampak o tistem kar mora biti v vezi.ZAUPANJE,ISKRENOST,POŠTENOST.Z voljo se marsikaj doseže,tudi pri otroku,samo če delaš v tej smeri.In ta volja mora biti vedno prisotna.In tisto kar sem čutil,ko sem bil na usposabljanju,se je sedaj uresničilo.In to je bilo v moji glavi,da to ne bo dolgo,poleg tistih razlogov,ki sem jih povedal,kar me je motilo ko sem delal na P. In pač bodo sedaj ljudje šli ali pa tudi ne delat v Ljubljano,pa saj ni važno,če imajo družine ali ne in če bo njihova veza razpadla.Saj ni važno,mar ne?Vsak človek razmišlja drugače in jaz sem ramišljal v tej smeri,da bi imel službo,kjer bi bil zadovoljen.In to stvar bi morala reševati,si prisluhniti že takrat,leta 2007.Od nje sem samo pričakoval,da bi mi pomagala,prisluhnila,kar sem ji tudi napisal na papir.In ne na tak način,da mi zameri,da se ji nabira v glavi.In to je zame narobe in ne tisto,da nisem želel delati.Vedno sem iskal pogovor o službi.Zakaj?Ker sem želel delati,ampak tisto,kar sem že napisal.In takrat,če bi na obrtni zbornici,dobila kak dober predlog,bi se tudi lahko preizkusil kot s.p..Zakaj pa ne?In ko govorim o tem,je bil namen jasen,da najdeva skupaj,nekaj kar bi šlo.In jaz pri tem nisem bil na tekočem in tudi nisem vedel,kaj bi šlo v tistem kraju.Pač sam vem,kakšen sem bil v vzgoji in sem se videl v tem,da bi pazil na otroke.A je to slabo,če povem?Pa biti maser.Saj nisem imel slabega namena s tem.
Že z tisto prvo službo sem marsikaj dokazal.In še enkrat povem,da mi denar ne pomeni vse in tudi je velika,če ne ogromna razlika,če delaš na 3 ali na 2 izmene.Dobro,saj vem,da se ji bom spet zameril,ampak upam,da bo našla kaj dobrega in to je,da nisem želel kaj slabega in tisto,kar sem ji povedal,da jo imam rad takšno kot je.

Vse kar sem želel,je to,da me razume/jo.Jaz proti nobenemu ne gojim zamere,še manj pa da bi komu škodoval.Nisem takšen,verjetno si prebral kje v zgornjih vrsticah.Vse kar sem želel s tem pisanjem,je to,da vidi,kaj je bilo med nama,kaj čutim do nje in kaj mi je pomenila.In ne samo ona,ampak še marsikdo drug.
In ko govoriš o življenju.Moja odgovornost,moja odločitev.Zgoraj najdeš tudi o tem,zakaj želim to,mogoče ti tudi marsikaj pove,da sem jo ljubil takšno kot je.Nismo vsi tako čustveni,bodisi v resnici,bodisi v pisanju…verjamem,da se je v to prepričala.

glej z njo pač nisi dosegel kar si želel, počakaj na drugo, s katero se boš lahko pogovarjal. je že res da zveza brez pogovorov ne deluje, mogoče ji ni bblo do tega.
zdaj delaj, kar si želiš, se boš pač sam odločil, tega moraš bit sposoben. če si najdeš zaposlitev se ti bo malo zbistril um, ne boš tako obremenjen s tem in boš lahko našel primerno rešitev. po delu še vedno lahko vidiš sina, opazuješ njegov razvoj in si ob njem. bolje oče na daljavo kot brez očeta.
sinovi si ponavadi vzamejo za zgled očeta, potrudi se za dober zgled, ta veliko šteje.

pogovarjaj se z drugimi ljudmi, ki ti dajejo možnost, ona ni edina na svetu. obišči psihologa, ki te bo poslušal…

Povedala bom čisto realno. Kdor resnično ljubi in ko odnos ne klapa več, bo drugemu pustil oditi in mu bo hkrati privoščil tudi srečo.
Varianta s samomorom je pa izsiljevanje, ne pa ljubezen do nekoga. S takšnim dejanjem nekdo želi nekomu naprtiti samo krivdo. Ampak vedi, da s tem le poslabšaš stvar kot se ti je tudi zgodilo, ko si ženski posredoval link o svoji nameri.

Ko opisuješ ta tvoja občutja, bom vprašala. Poznaš tisto/e zgodbo/e, ko slišiš, vse sem ji/mu dal/a, vse je imel/a, vendar je odšel/a z drugim/o?
Ko govoriš o tem, da ni bilo pogovorov. Včasih nekdo vidi samo sebe, sebe, sebe, zato je drugi raje tiho, saj ga drugi niti ne posluša, še manj sliši. Ker drugi vedno vidi samo sebe, sebe, sebe.

Ne delaj neumnosti! Ker s tem ne boš nič rešil. Samomor je samo beg pred realnostjo, s tem, da problemi še vedno ostanejo, če se hkrati ne povečajo ob tem.
Si kdaj pomislil, razen sebe, ko pišeš o trpljenju, na druge, starše, prijatelje, navsezadnje na svojega sina glede trpljenja, ki bi ga oni o tem doživljali? Zato pojdi malo izven tega “sebe, sebe, sebe”. Prisluhni in boš tudi slišal.

Lp

jst bom pa sam eno povedala!!!!!!!!!!

Ti VELIKI SCORPIO…točno 7.8 je naredil samomor od mojega fanta brat, zaradi ženske in pustil za sabo otročka!!! Ljudje sploh ne moremo normalno žalovati, saj smo jezniiiiii in razočarani nad njegovim dejanjem, skoraj, da ni pomilovanja, saj je v tem primeru mislil samo nase in ne v prvi vrsti na otroka in ljudi, ki ga imajo pod svojim srcem!!! To je dejanje za slabiče in glede na našo izkušnjo sem prav jezna na te tvoje “odločitve”! V življenju se borimo in premagujemo ovire, smo vzgled svojim potomcem…a ti vsekakor s tem kar nameravaš storiti, NE BOŠ! ***** ne bo imel kaj lepega povedat o tebi, če si ga pustil na cedilu in mu nisi stal ob strani takrat ko te bo rabil! Boš samo še spomin, ki bo počasi bledel, verjemi pa mi, da ti bo na oni strani žal, da si se tega lotil, samo takrat ne bo povratka!!!
To delajo ljudje, ki ne znajo sprejeti odgovornosti, ne zase, kaj šele za sina……ODGOVORNOST IMAŠ DO NJEGA, DA GA SPRAVIŠ H KRUHU, GA NAUČIŠ MORALNIH VREDNOT IN MU POKAŽEŠ PRAVE SMERNICE ŽIVLJENJA…ne pa da misliš samo na svojo bolečino!!!

S TAKIM DEJANJEM, SINA NIMAŠ RAD, PUSTIL GA BOŠ NA CEDILU in VERJEMI DA O TEBI NE BO IMEL NIČ LEPEGA ZA POVEDAT, SAJ MU S SVOJO SMRTJO NE BOŠ NIČ LEPEGA IN DOBREGA TUDI NUDIL! KVEČJEMU MU UNIČIŠ ŽIVLJENJE, SAJ NE BO IMEL OČETA OB SEBI, KO BO PREMAGOVAL ŽIVLJENSKE ODLOČITVE…kaj porečeš, če pride tudi on do točke, da reče, tud moj ati ni mogel čez to, zakaj ne bi storil enako…PAZI KAK ZGLED SI SVOJEMU SINU!!! zDAJ NI V PRVI VRSTI POMEMBNA VEČ TVOJA PARTNERKA..AMPAK JE TO TVOJ SINEK…IN ČE SE UBIJEŠ, TO NI IZ LJUBEZNI!!! TO JE…..skr bza svojo rit!!!

Spravi se k sebi in bodi oče kot se zagre! Vsi ljudje imamo svoj križ ampak zapomni si nekaj…življenje je ena sama borba, če ti ni bilo z njo usojeno je bolje tako, mogoče te kje čaka kako večje sonceee, ona že ni prava, če te ne mara…zaslužiš si boljšo…in čas je,d a premagaš to bolečino, da se postaviš kot moški in da si OČE KOT SE SPODOBI!

POZABI NA TOLE JOKCANJE TUKAJ, SINEK BO PREJ JEZEN, KOT DA TE BO POMILOVAL!
MISLIL SI BO…KAK OČE NEKI, ČE MI JE TO NAREDIL!!!!!!

Javi seeee…ko spucaš glavo in začneš živeti zase in za sina…partnerka se bo že znašla- to ni več tvoja zgodba in bolje tako!

Pozdravčk…

Se strinjam z Roščo….lani je samomor naredil moj kolega, prijatelj iz mladosti….mesec dni pred rojstvom svoje hčerkice….
Življenje je nenehen boj…..in vsak mora nositi svoj križ…..srečno.

Pomisliti je potrebno na to, koliko ljudi pustiš za seboj, koliko te ima kdo rad…..

Rošča super si to napisala.

Scorpio, ……….tud prebrat ne morem vsega tok nakladaš,groza ej, ven s temi mislimi k ne vodijo nikamor sam čas zgubljaš, in SKRBI ŽE ZA SVOJGA SINA!!! Imaš dost dela okrog sebe.
lp.( pa brez zamere:)

težko je živeti v zvezi kjer samo eden daje,drugi pa prejema.Še težje v taki,kjer ima nekdo občutek da daje-pa je ravno nasprotno.Glej,sama opravljam tako službo,da tudi zvečer na kavču pred tv-jem “dol padem”,pa ne zato ker se ne bi hotela pogovarjati s svojim partnerjem,ampak zato ker sem zjebana,zato ker vstanem zgodaj,v službi skrbim za ljudi v kritičnem stanju,popoldan za otroka in ko pride večer-adijo.In me partner razume (bivši me ni-to je tudi en izmed razlogov da je bivši),se pač pogovarjava prej….pa stvar funkcionira-ker se želiva pogovarjati,tko da izgovor da je ona zaspala govori drugim….
KADILKA:hahaa,in?je potem slabša mama?ja,ker se tistih pet minut ki si jih vzame za čik ne ukvarja z otrokom.Dej mir,pač kadi…(pa da ne bo pomote,jo ne zagovarjam,ker ne kadim)
Grožnje s samomorom in vse v stilu “kakšen revček sem” in “kakšna prasica” je ona,lahko prodajaš toliko časa dokler ne bomo slišali še njene plati zgodbe.
In če bi imel otroka tako brezpogojno rad,ne bi nikoli,ampak nikoli pomislil na to,da narediš samomor ozr prekineš stike z otrokom.Ampak bi se BORIL ZA SINA!!!!!!!!Za to obstajajo določene ustanove -CSD in SODIŠČE.Tudi če imaš samo sodno določene stike,ga lahko še naprej vzgajaš v dobrega človeka.Tvoja bivša je pač tvoja bivša,še vedno je pa mama tvojega otroka….ki si bo tako kot ti našla nekoga s katerim bo bolje funkcionirala in vsi boste srečni..
In sedaj me zanima,kolikokrat si imel stike s svojim sinom,odkar sta narazen?

In sedaj me zanima,kolikokrat si imel stike s svojim sinom,odkar sta narazen?

Bom tukaj začel,ker je to zelo pomembno.Moj sin je bil pri meni 3x,nazadje 6.junija.Ne gre se zato,da ga ne želim,ampak gre se za bolečino,ki sem jo dobil.S tem se mu na noben način ne želim zameriti,ker samo jaz vem,kaj mi je pomenil.Gre se predvsem za NAČIN,za katerega sem skušal razložiti tudi nekaterim drugim.Ampak očitno,ni bilo potrebe,še manj pa interesa za to.Če že govorimo o LJUBEZNI,se bo mogoče tista spomnila,ko sem klical,ker ne želim po imenih pisat,da ne bo spet kaj narobe,se lahko vprašamo,če je to sploh LJUBEZEN,tako kot mi je dejala.Na žalost ni in to je resnica,pa ne glede na to,če sem bil brez službe,dober,nezakompliciran in še marsikaj.V ljubezni se gre za spoštovanje drug do drugega,pa da ne bom spet govoril o pogovorih,kajti brez tega ne gre,ne gre se za tisto,kdo da več,ampak ljubezen ima temelje,tako kot jih ima hiša.Če je pomemben denar,potem vemo,kje smo in ni čudno,kam gre ta svet.Naj samo poudarim,to je bila prva in zadnja zamera,ki se mi je zgodila.In je prav tako?Se ne da pogovoriti?Očitno ne,kajti tiste stvari,za katere sem se jaz zanimal,niso bile važne.Pa ne želim jo očrniti,ponižati,kajti zdaj verjetno živi že svoje sanje,ampak sem povedal,kaj sem pričakoval.Z svojo histerijo je dosegla marsikaj in to vse kaže,kakša ženska pravzaprav je in kaj ji je pomenilo teh 6let in kaj nasplošno ji pomeni ljubezen.Tako kot sem povedal,verjetno nič,ker če bi ji vsaj malo pomenilo,bi stvari počela drugače in ne tako kot ona misli,kar sem jaz počel.Lahko napišem marsikaj in to po pravici.Sem marsikaj dobrega naredil za prenekatere otroke,presedel kar dosti časa za računalnikom in razveselil mamice in očke z novimi risankami.O tem govorimo?Ni me sram priznati,ker sem bil takšen,ko sem hodil v službo,kjer sem delal na tri izmene in nikoli mi ni bilo težko zjutraj vstat,pa čeprav sem šel zelo pozno spat.Nočna izmena je pa nekaj drugega.In takšen sem bil,vedno poln energije in svoje delo sem opravil tudi pri svojem sinu in to vedno.In to se moraš navaditi.Če se pa sprašujemo,kako je možno,da zaspiš ob 20-21h in se ne moreš malce spremeniti,je pa zares čudno.Ne govorimo tukaj o naporni službi in da vsak dan,dobesedno pademo v posteljo,ampak govorimo o spremembah,ki so na žalost izvedljive,ampak samo če je za to volja,drugače ne gre.In jaz tukaj nisem želel riniti skozi zid,tako kot je to počela moja s službo,za katero sem že povedal,da ni to problem,ampak enostavno je pač taka duša,da tega ni razumela.Problem je v tem,da je denar sveta vladar,če ne bi bil,bi me popolnoma razumela,kaj sem želel.In potem še pride tisto,kar je najbolj pomembno,da se za to ni sama odločila in se bo vedno lahko obrnila na njih,verjetno zato,ker nisem zabaven in ker sem se odrekel marsikaterim stvarem,ki kasneje pripelje do tistega,kar družina pomeni => Družina = oče,mama,sin. In v tem se verjetno ne vidi,kajti marsikaj še ni doživela,preživela in če je razmišljanje v taki smeri,potem ni čudno,da se ne vidi v takšnem življenju in to je samo odraz tistega,da je denar najbolj pomemben.Če ga nimaš,si potem tisto,kar sem jaz in kot me tukaj opisujete – slabič.
Poznam kar nekaj ljudi,ki so se odrekli svojim otrokom zaradi alkohola.To je zame sramota.Poznam tudi kar nekaj žensk,ki so se ločile in si našle mlajšega ljubimca,otroke pa pustile pri očetu in to je spet zame sramota.Ne poznam pa noben primer,da bi kdo kaj takega doživel,na takšen način,kot sem ga jaz.Nima vsak takšno srečo,da ima takšne starše,ki imajo denar in lahko zalagajo.In to je dejstvo,ki si ga razlagate – da nekak že bo.In tista sreča,ki je bila,da sva se lahko spoznala,je izpuhtela kar hitro se je dalo in niti pod razno ni važno,da je nekoč bila,važno je le tisto,da je otrok.In tako se počutim,kot sem napisal,izkoriščen.
To je zame najbolj pomembno,ker vem,katere stvari so pomembne v vezi,pa čeprav je bila ta moja prva in zadnja,ki je trajala 6let.
Nekdo je napisal,da s tem dejanjem mislim samo nase.Pa še kako prav ima.Jaz imam vse potrebne razloge za to,pa čeprav nisem slabič,kot se pač navaja,da je to za slabiče,ampak to bo prej storil nekdo,ki je bil v svojem življenju pošten in je na koncu razočaran in take ljudi jaz razumem.Ne razumem pa tiste zgodbe,kjer si pač nalagajo denar v žepe in jim potem stopijo na prste.Bo rajši končal svoje življenje,kot pa šel v zapor.Sami lahko ocenite,kam jaz sodim.Ne gre se za to,da jokam tukaj,ker pač ne počnem tega,sem svoja čustva s solzami kazal na štiri oči,pa ni nič pomenilo.In če govorimo o tem,da to počnejo ljudje,ki ne vedo sprejeti odgovornost,je le ena od stvari,katere se takoj omenijo in povedo,noben pa ne bo pomagal.In o tem sem že tudi kar nekaj napisal,da ni bilo koga,ki bi me pohvalil,pograjal bil v vzpodbudo in v pomoč.Daleč od tega,da nisem prevzel odgovornost do sina,pa še kako sem bil odgovoren,zavedal sem se pa tudi tega,da je majhen otrok – majhen problem,velik otrok – pa je velik problem.Težava pa je v tem,da na življenje gleda drugače kot pa jaz,naj samo poudarim,da nikoli ni imela zvezanih rok.

In draga Rošča,pa še kako prav imaš s tistim kar si napisala: IN ČE SE UBIJEŠ, TO NI IZ LJUBEZNI!!! TO JE…..skr bza svojo rit!!! Bo vsaj razumela,kar mi je storila,kajti ostale stvari tako ali drugače ne razume in vedno je šlo za tisto….kar si na koncu napisala.
In ni razloga,da bi se boril za sina,kajti ni to moj namen.Moj namen sem jasno napisal,ampak če živiš na veliki nogi in imaš dobre pomočnike,ni potrebe po tem,kar sem želel že na začetku.Bo tisti vedel,katerega sem po telefonu klical in želel pogovor,ampak očitno na vse kar je bilo,me verjetno niti pod razno ne bi razumel.
Glede kajenja,pa nisem mislil,kaj slabega,ampak si mogoče narobe prebrala,kaj sem želel povedati.

Scorpio, v eni sapi razlagate, kako vas drugi tretirajo kot slabiča, a sami hkrati druge tretirate kot slabiča, ker so se nečemu odrekli. Mar ni to žaljivo, ko spet sebe poveličujete, pa kot sam pravite, da vas tretirajo kot slabiča, v isti sapi v odgovoru zapišete, o sramoti, odrekanju … Mar je človeško poslanstvo to, da se nekomu sodi?
Razlagate, da veste, kaj je pomembno v zvezi? Če nekdo želi v zvezi uspeti, je na obeh straneh, da se vedo prioritete pomembnosti. Prav tako pravite, da vam pravijo, da vidite samo sebe.
Pošljete link ženski, potem se čudite, zakaj vam je to zamerila. Sprašujete se ponovno, zakaj ne želi z vami komunicirati.
Ponovno se opirate na dejstvo, da jo želite kaznovati, da bo vaš odhod spremenil njeno čutenje. Bo vsaj razumela, ste zapisal. Mar ne vidite, opazite sam, da takšen način, ki ga izvajate, dela posledično samo še večjo škodo odnosu. S tem, ko se opirate na opcijo samomora, izsiljujete, da bi ženska storila to, kar vi želite. Da bi vas ljubila. Ljubezni se ne da izsiliti, ljubezen kot ljubezen je vseskozi prisotna, kot pojem, ki govori o ljubezni. Ljubezen nikdar ni bila izsiljevanje, nikdar ni bila možnost, da je izsiljevanje tisto, kar bo obrodilo sad ljubezni. In takšno postopanje vam le onemogoča v nadalje pot v naprej, v odnosu, kjer imate še potomca za seboj.
Vedite, da otrok še kako močno čuti in ve, kaj se dogaja, ampak, včasih je potrebno prisluhniti tudi občutkom drugih, ne glede na to, ali je to otrok, ali partner, sočlovek v eni besedi.

Predlagam vam, da usmerite svoje misli v iskanje službe in jo tudi najdete. Ta predlog je padel iz razloga, ker vas to boli, ker mečete mnogo ljudi v nek koš, ker imajo pač denar ali za preživetje ali pa tudi za kakšen priboljšek. V tem tempu življenja ni nič šokantnega, ker ostajajo družine brez zaposlitev in imajo za preživeti nekaj otrok. Pa se vsak dan sprašujejo, kako bodo. Začno s pomočjo drugih, če le znajo prositi. Vaše odprtje tematike je krik na pomoč, ljudje smo se vam odzvali, poskušajte vmes najti tudi kaj za vas, kar vam bo pripomoglo v naprej.

Življenje je borba, trud. Brez nas nihče ne bo nič storil. Sami smo odgovorni zase, za svoje življenje in kako ga bomo vozili. Predvsem pa, se ne primerjajte z drugimi. Poskušajte delovati s tem, kar imate trenutno na voljo in ne s tem, kar bi lahko imeli ali ste imeli. Pomembna je sedanjost, ki gradi prihodnost, preteklosti se ne da spreminjati. Če bi mogla spreminjati preteklost, bi oživela meni drage ljudi, ki so nekje na nebu, bi marsikaj spremenila, vendar ne gre. In to je realno dejstvo. Če želim živeti, je nujno, da opustim preteklost in se iz nje kaj naučim. In sem se. Ko enkrat človek umre, nimaš več popravnega izpita, ko je človek še živ, ga imaš. Vendar, s tem ne mislim, na to, ko človek izsili nekaj, v mislih je to, ko višja sila poseže po smrti človeka, pa bi mu rad še kaj povedal, se opravičil, popravil. Lahko povem čisto realno, da bi lažje zvozila v tem kontekstu, kot ste ga zastavil sam. Z izsiljevanjem.In s tem, ko izsiljujete “ljubezen”, ne boste čisto nič dosegel, le še večji odmik in večje težave, ker kot sam pravite, je pomemben NAČIN.
Berem in menite, da je vaš način edino pravi? Ste o tem povprašal še koga drugega, če se strinja s tem? Tudi, če niste vprašal, ste dobil tu veliko odgovorov, ki se ne strinjajo z vašim načinom. Zato je balans priporočljiv. Če bi se sama prenažirala recimo s hrano, ne morem podati nekomu svojega vzora, da naj se ne prenažira s hrano. To ne bi bil pravi način, če razumete. Torej, najprej sam, nato lahko šele drugim rečemo, da vas moti, jim očitate, čeprav očitki spet niso izvor ljubezni.

To, kar je bilo zapisano, je zelo osebni obračun med vami in vašo partnerko, s katero imata sina. In takšne stvari se ne bi smele dovoljevati, ker s takšnim načinom posegate v osebne sfere. Ni niti pravično, da se nekoga blati, kako je vsega kriv, človek na drugi strani ni podal svoje zgodbe, da bi resnično lahko bili mi, na tej tretji strani sodniki, ki bi odločali, kdo ima prav. Zato so določena pisanja iz vaših strani zelo osebna in to se ne sme dogajati! Kaj ste pričakovali, ko ste ženski posredovali link, kjer vidite samo sebe in ste jo predstavili kot največjega zmaja, hkrati pa ji postavljate ultimat, da če vas ne bo ljubila, se boste pa ubili? Je to NAČIN?

To tu me spominja na tiste zgodbe, ki se dogajajo, ko ženske bežijo v razne hiše, ko moški “udari po mizi” in če ni takoj, jo lepo poštela z novo “šminko”, ki so razne vijolčne, temne, rumene barve. Čez dva dni ji pa prinese šopek rdečih vrtnic, da so v skladu z njenimi barvami na obrazu ali še kje drugje.

Poiščite si pomoč strokovnjaka. Ta vam bo svetoval morda bolje, kot mi vsi tule. In boste z našo pomočjo ter tudi drugo lahko morda rešili to, kar se vam zdi nepremostljivo. Zdravniki, zdravila, so samo bergle, ostalo je na nas samih, da si uredimo “podstrešje”, kot se reče po domače. Brez nas, brez našega sodelovanja, pa nihče ne bo uspel delati čudežev, ki si jih sam človek niti ne želi in izsiljuje, pa čeprav gre za ljubezen.

Morda sem na koncu malček ostro zapisala, vendar, po premisleku povedanega, boste razumel tudi povedano in morda tudi na sebi kaj ukrenil, da boste tudi v odnosu s partnerko, ker je posredi potomec, bili srečni in ustvarjali vezi, ki vas bodo osrečevale. Premislite o načinu in če vam ta prinaša kakšno boniteto?

Je vzor človeku, da nekdo stori samomor? Ni. S tem ga nauči, da naj obupa ob prvi priliki, ko niti Etna ni spustila svoje lave, čeprav prihaja do ogroženosti pobočij. Pa spet pridemo do truda, če želimo Etno zaustaviti, da ne bi bilo drastičnih posledic, se je potrebno potruditi. Trud terja pa tudi svoj način, ki bo obrodil sadove. In ta vaš, kot nas meni več, ni ravno način, ki bi vam prinašal pozitivne rezultate. Premislite, vdihnite. Potrudite se! Živeti.

Veliko miru v duši vam želim.

Sem že dolgo nazaj opazil,da marsikdo ne razume,kaj sem želel povedati s tem pisanjem.Razlagam?Kako pa naj napišem tisto,kar jaz čutim?Pa čeprav sem povedal,da ne ovinkarim,ampak sem želel na nek način dovolj dobro predstaviti svoje stališče,ki ga razumem samo jaz in izključno samo jaz – tista druga plat zgodbe pa izgleda,da ni pomembna.Tisto glede slabiča,pa je čisto druga pesem in sploh ne igra nobene vloge,ampak tako se pač gleda na ljudi,ki si izberejo takšno ali drugačno možnost za predčasni odhod s tega sveta.Je narobe?To ve vsak posameznik sam in tisto kar čuti v srcu,je najbolj važno.
Se pravi,ni zamera to,da sem posredoval link,ni zamera to,da ne želi komunicirati z mano,ampak je zamera tisto,kar sem napisal že dolgo nazaj.Da ne bom ponovno pisal o tem,ker se da najti zgoraj in tudi o NAČINU,kakšen je bil,je marsikaj napisano.Glede tega,da sem ji posredoval tale link in če je bila ljubezen,bi verjetno našla kak stavek,ki priča o tem,kako se jo rad imel.Ampak enostavno ga ni.In to samo jaz vem,zakaj ga ni in o tem sem pisal nazadnje,kjer sem pisal o ljubezni do nekoga in tisto o tistem,kar sam čutim.Da nekoga izkoristiš na takšen način,potem govorimo o ljubezni?Govorimo o 6-letni vezi?Govorimo o skupnih interesih?Govorimo o šivanki in kuhalnici?Govorimo o kompromisih in še marsičem?Ne,niti pod razno ne govorimo o ljubezni,niti o šivanki in kuhalnici,pa čeprav moraš v kuhinji pokazati interes,ker drugače je brezveze,da jo sploh imaš.
Niti pod razno je ne želim kaznovati,še manj pa izsiliti ljubezen,ker se to ne da.In kot sem jo sedaj spoznal,je to tudi brez smisla,ker kot partner,ki sem živel z njo 6-let,niti pod razno ne more biti niti prijatelj in njena beseda ogromno pove – da nisva skregana.Če ne bi bila,bi zdavnaj drugače bilo in če bi razumela pojem družina in kaj sem s tem želel povedati,potem mi verjetno ne bi govorila,da sem bil zlat,kar se tiče do sina.In vsa ta dejstva sem napisal,kar je meni pomembno bilo,ampak na žalost je tukaj ogromno dejavnikov vplivalo na to,da se je poseglo v najino vezo,ljubezen,če že tako želite.
Če bi me ljubila,potem bi mi znala prisluhniti in tudi najin odnos bi bil drugačen in potem ne bi govorili,kdo je želel koga spremeniti.Če imaš nekoga rad,ga ljubiš,potem se tudi verjetno prilagajaš,počneta stvari skupaj,še zlasti če je otrok vmes.Ampak to sploh ni bilo važno za njo,pa naj se sliši še kako čudno,ampak dejstvo je,da s tem nisem želel kaj slabega,le malce spremembe pri njej,tako kot sem nekoč napisal na list papirja,kaj želim.Ampak tega enostavno ni bilo,kot tudi ne tisti odnos do mene,kakršnega je imela do prijateljev.Saj se bo sama spomnila,o čem govorim.Ampak dobro se povrne samo z dobrim.
Daleč od tega,da mečem mnogo ljudi v en koš.To je ravno tako,kot da se ena tretja oseba želi vtikati v tvoje probleme,odnos,še zlasti v ljubezen.In smo že tam,kar se mu reče,da ti ne bo nekoč žal.In zakaj bi se jaz moral tega spraševati?Zakaj se ne vprašajo potem ti,ki so akterji oz. vpleteni v to zgodbo,kako bo čez par let?In tisto zgodbo o prebijanju iz dneva v dan,sem že doživel,ampak nikoli nisem prosil za to,da bi mi bilo v življenju boljše,ker sem želel vedno sam priti do tistega cilja in ne s pomočjo koga drugega,ker imam s tem slabe izkušnje.In takšen kot sem bil,z ogromnimi slabimi izkušnjami v življenju,sem želel le tisti posluh.Ampak tega ne razume vsak,še najmanj pa tisti,ki imajo za sabo samo dobre izkušnje v življenju,pa čeprav ti želijo dobro,ampak te ne bodo razumeli pod nobeno točko.
V svojem življenju sem bil borec,vedno pripravljen pomagati,ravno nasprotno kako me sedaj vidi/jo.O svojem otroštvu sem marsikaj napisal,zgodaj sem ostal brez očeta in mama je bila vedno v dvomih,da se pletem v nevarnih vodah in se ukvarjam z nečim,kar bi me lahko pokopalo.Ampak daleč od tega.Nikoli nisem niti pomislil na to,kaj šele,da bi storil kaj takega.
Saj jaz ne iščem popravnega izpita,enostavno zato ne,ker ga niti pod razno ne bi dobil.Razlogov za to je nešteto,nekatere sem že napisal,ostali pa naj ostanejo skrivnost.Ampak če si nekdo tako predstavlja ljubezen,je zelo lepa popotnica in vzgled današnjemu svetu.To je le dokaz,da imajo tudi moški svoja čustva in da se niti pod razno ne pretvarjajo.V današnjem svetu to sploh ni več pomembno.
Bi se morali vprašati že prej,kako je kdo razmišljal o družini in kdo je mislil izključno le na sebe.Niti pod razno ne govorim o tem,da je vsega kriva ona,niti pod razno!Sam vem,kaj mene najbolj boli in to je povezano s službo,ampak ni bilo tisto,da nisem želel delati.S pogovorom sem vedno želel le,da ve,kaj bi me veselilo in nič kaj drugega.In to sem večkrat tudi izrazil,ampak enostavno v njeni glavi se je pletlo čisto drugače.Namesto tega,da bi mi prisluhnila in iskala službo v tej smeri,sem izpadel,kot en kup dreka.Marsikaj pove tudi to,da najboljša prijateljica pove – meni osebno,da si najdi službo,meni ogromno pove in čisto vse,kar se je v njeni glavi pletlo,namesto tega,da bi meni zaupala,tako kot sem sam (vedno) povedal za službo katero sem zasledil ali napisal prošnjo.In potem jo želim opisati kot zmaja?Saj ni čudno,da ne najde nobene vrstice,v kateri bi našla kaj o ljubezni in tudi to ne pomaga,da sem povedal,napisal,da jo ljubim takšno kot je.
To ni nobena zgodba,to je resnica,ki boli.In o tistih raznih hišah,ki jih navajaš,verjetno se v takih primerih ženska odloči za to,da bo oprostila ali kakorkoli se že reče.Take zgodbe poznam,ampak moja ni taka.Je čisto nekaj drugačnega,nekaj kar pride iz dna srca.Tisto kar sem čutil,ne moreš na takšen način izgubiti in gledati le nase in razmišljati,delovati tako,kot da še nisem vsega doživel.Ampak tako je.In naj bo,pa čeprav me zelo boli.In te besede sem slišal nazadnje od nekoga drugega in ne od nje – tak pač je.
Glede pomoči sem že povedal.Ne potrebujem je,potreboval sem sam njeno,ki je bila napačno zastavljena in je taka kot je.Razne izkušnje,ki govorijo o tem,da v dobrem in slabem,verjetno noben človek ne bi zapustil bolano osebo.Verjetno zato,ker se temu reče,da je človeško in je velik pomen tega,kar se mu reče iskrenost,odkritost,zaupanje,kar vodi v ljubezen med dvema.
Ljubiti ne pomeni gledati drug drugega, ampak skupaj gledati v isto smer!