Pozdravljeni!
Kot sem obljubila se vam javljam. “direkten odgovor…”, da tudi ti si mi pomagala ( se opravičujem ker tikam). Skratka tako je šlo…
Prišel je zopet en navaden vikend, kot je jih je bilo že nešteto-psihiranje. Že v petek sem spet nekaj narobe rekla oz.vpašala in me je ignoriral celo popoldan, se trmal kot majhen otrok ko ne dobi česar v tgovini, skratka verjetno vsem poznana situacija. Zvečer v postelji, po celodnevnem kuhanju trme, pa si je seveda želel sex, in ker se nisem prilagodila njegovim željam, je bila v soboto situacija še hujša. Hodil je kot purman po hiši, vsak korak, vsak moj udih je bil napačen… Po kosilu pa mi začne predavati, da kakšna da sem, da bi morala biti drugača, da je misli da bom naredila tako in tako in….na koncu njegovih obtoževanj pa mi reče ” ti si kriva, da boš otrokom uničila življenje, ti si kriva da otroci trpijo…”. Jaz, ki vsa leta skrbim za otroke 99%, imam skrb za šolo, hodim na govorilne ure, sama na prireditve, sama kupujem za olečt in obut in vse druge potrebne stvari, sama vozim po šoli na obšolske dejavnosti, sama vozim k zdravniku…… On pa dobesedno skrbi samo za to, da zjutraj ne zamudi v svojo službo, ima plačo zase….Mah, ne bom naštevala vsega, ker vem da vam je vsem dobro poznano.
V tistem momentu (pomivala sem posodo), mi je bilo tako, kot bi pojedla raketo- dobesedno. Spustim tisto posodo in začnem pokat kufre. Tako kot ste vse tu gor pisale, je nastal takoj totalno drug obraz, drug človek, sprememba glasu, vse drugo….kot najboljši človek , da kam grem, solze, jok, prošnje…Jaz pa kot gora ledu, brez milosti!! Moč v meni pa taka, da sem se samo zadrževala, da ne pokličem 113 da ga niso odpeljali. Vseskozi me je bilo stah, da se me bo prvič v življenju tudi fizično lotil. Skratka, ker je videl da s tistim angelskim svitom pri meni več “ne vžge”, je šel otrokom povedat, da se mi meša, da kaj naj naredi ( mimogrede star je malo čez 40 in je otroke vprašal kaj naj naredi). Skratka otroci so seveda začeli jokat in potem mi reče, da ga je strah, da bom sebi ali otrokom kaj naredila. Jaz pa mu čisto potihem na uho povem, da sebi in otrokom ne bom naredila nič, njemu so pa štete sekunde če ne neha TAKOJ!
In potem spet v jok, da naj ne hodimo nikamor, da gre on ( ima možnost bivat pri starših). Ok, sem si mislila, pa naj gre on.( čeprav sem najnujnejše stvari zase in za otroke znesla v avto-za vsak slučaj) Se vsede v avto in odpelje. Vsi smo si oddahnili-jaz in otroci. Otrokom povem odkrito, da je pač sedaj pa konec vsega tega norenja….Vsi se nekako umirimo, mineta dve uri, pa pride nazaj. Da bo dal tokrat pa čisto mir, da bo spal v dnevni sobi in bla bla bla bla bla blablabla…. Jaz pa brezbesed, dobesedno v trenirki in natikačih popokam otroke in gassss… Svobodi naproti!!
Po pravici povedano, sploh ne vem od kje mi moč, energija…ampak pri meni je bila kaplja čez rob tist stavek, da bom otrokom uničila življenje. Kot levinja sem nastopila, pa nisem nek zmaj od ženske, ampak očitno materinski nagon…uhh!!
No iz njegove strani seveda drug dan sms-ji, da nas ima rad, da ne more živeti brez nas, spet verzija, da bo raje šel on bla bla bla bla…Vato za v ušesa sem si kupila hehehe ( tragikomično vem), ampak prvi korak sem naredila. Vem da ne bo še konec, vem da bo sposoben še marsikaj naredit. na vse to sem pripravljena, ampak poti nazaj več ni!
Jaz sem iz pekla izstopila na trnovo pot, za katero vem, da bo sigurno boljša kot življenje v peklu. In ko sem odhajala z otroci, sem se spomnila na en stavek ki ga je ena sotrpinka enkrat napisala na tem forumu…” nižje ne gre, gre lahko samo še na boljše”.
Hvala Vam vsem, ki me berete in komentirate in pomagate z nasveti.

Ponosna mamica bravo. Samo pogumno naprej. Mi smo s tabo. Te ne poznam, sem pa ponosna nate :).

Lp,
K.

Bravo, bravo, bravo in še enkrat bravo.
Iskrene čestitke.
In ker ne morem iz svoje kože. še nekaj svaril in nasvetov:

– dolga leta si bila “dresirana”, da je njegovo mnenje velepomembno, da je važno kaj ON misli,
kaj on reče, kaj se njemu dogaja….Zato intenzivno delaj na tem , da ti to ni več važno
Sploh te ne briga več on, zdaj se 100% usmeri vase in v otroke.

– za ločitev si najdi odvetnika, obvezno. Ne pusti se potegniti v njegove drame, prišparaj si na tone
živcev (ki so stokrat bolj dragoceni od denarja) in vsa pregovarjanja, pogajanja, usklajevanja prepusti
odvetniku. Ločitev je idealno “bojno polje” za izživljanja in ne pusti se zvleči nanj.

– Da ne boš šokirana, ko bo vse urejeno in si boš lahko oddahnila, te lahko (ni nujno, je pa možno)
doleti “post travmatski sindrom”….ki je lahko v obliki paničnih napadov, depresije, žalosti….ne se
ustrašiti, tudi to mine, je pa samo reakcija telesa na prestani stres

Še enkrat srečno, ogromno poguma in predvsem vztrajnosti ti želim…

Draga ponosna mamica,
bravo. Vse čestitke tudi iz moje strani.
Kako lepo je slišat, ko se nekdo postavi zase in si resnično več ne dovoli, da bi se z njim ravnalo kot z igračko.
Držim pesti zate, da boš uspela obdržat moč v svojih rokah pri tem, ko se boš osredotočala kakšni odnosi in okolje so najboljši zate in za tvoje otroke.
Razbrala sem, da je tvoj odhod čisto sveža situacija zato si verjetno še vedno pod nekim adrenalinom. Verjetno bo še kar nekaj njegovih klicev, sms-ov, morda tudi kakšen nepredviden obisk…..Ko se bo vse skupaj malce umirilo ali pa se on nekaj dni ne bo javil s “prijaznim ali malo manj prijaznim teženjem”, se zna zgodit, da boš občutila neko praznino. Pa ne po njem pač pa po “drami”, ki se je z njegovim načinom delovanja ves čas dogajala. Takrat se boš morda začela spraševat, kaj je zdaj to? Kaj ti manjka? Zakaj ga kljub vsemu pogrešaš?…… Če bo do tega prišlo (morda niti ne bo) se spomni na tisti občutek, kot si zapisala (da si pojedla raketo). Takrat bo potrebno predelati tudi ta odtegnitveni sindrom. Če boš tako trdno odločena sama pri sebi bo šlo to precej lažje saj boš zdaj opazovala z distance. Kot rečeno pa morda do tega niti ne bo prišlo, saj si njegovo obnašanje in manipulacije prepoznavala in ozavestila že medtem, ko sta živela pod isto streho.
Moj nasvet za vnaprej je kontaktiranje z njim edino in izrecno glede otrok (najbolje po mailu, sms-u, da je vse zabeleženo, da lahko večkrat prebereš in razbereš morebitne manipulacije ter imaš črno na belem glede določenega dogovora). Vse ostale njegove nebuloze ignoriraj oziroma reagiraj le, če je res nujno potrebno. Reagiraj mirno kot, da gre za lanski sneg (tako kot si že naredila ob odhodu).
Kakor koli, še enkrat bravo. Upam, da si se s svojo zgodbo dotaknila še koga, ki živi s takšnim bremenom in mu pokazala, da ni nemogočih poti. So le tiste za katere se odločimo sami – ali bomo navznoter vsemogočno najbolj trpežni večni življenjski sopotnik navzven prikazani kot žrtev ali pa bomo pokončna osebnost s svojo identiteto, ki takšnega načina življenja za svoj obstoj res ne potrebuje.

Kar solze so mi prišle na oči, zdaj ko vidim koliko vas je z mano. HVALA vsaki posebej.
“skela”-samo toliko v opomnik, ločila sa se že pred pol leta, tako da je ta drama že za mano.
In ja, vem da sem nadresirana kot si je gospod želel, saj veste, ko si skoraj 20let “ubogljiv” in samo živiš da bo gospodu prav, da ne bo prepira za malenkosti…ja priznam, še moram delati na sebi.
Sicer širša okolica še ne ve za moj odhod, je pa prvi komentar moje lastne mame ( mimogrede tudi ona ima MOM), da če se mi je zmešalo….hehe Če se temu , da poskrbiš za topel, ljubeč dom zase in za otroke reče ” da se ti je zmešalo”, no, potem se mi je pa zmešalo….DELAM DOBRO ZASE IN ZA SVOJE OTROKE, pa če si vtetoviram sredi čela, da “se mi je zmešalo” prav briga me. Dost mam tega!

Ja, sem potem videla, da sem falila, ampak vsaj to ti je prihranjeno, to je ogromen plus.
In ja, odgovarjaš samo sama sebi (in do določene starosti) otrokom, kasneje še njim ne.
Vso pravico imaš preživeti svoje življenje tako, ko je TEBI prav, če drugim ni, potem se
vedno spomni, da je to njihov problem in naj ga oni rešujejo, ti imaš svojih dovolj.

Še enkrat srečno.

Čestitam za pogum, ponosna mamica! Res si lahko ponosna nase!
Uživaj v svojem novem miru! Videla boš, kako je lahko življenje lepo. Jaz se danes veselim vsake drobne malenkosti. Žal mi je samo, da nisem spregledala dosti prej, pa bi že prej imela mir. Škoda, da sem sama svoje “rakete” zadušila, preden so poletele. In žal mi je, da moja otroka ne živita z menoj… to mi ni uspelo. A jima tudi tako lahko dam več, kakor bi jima lahko dala žalostna, otopela mama, kakršna sem bila nekoč. Zdaj sem jima lahko vzgled za to, kako polno živeti in kako biti zvest samemu sebi.
Bravo! Občudujem te, da si zmogla!

Vesela sem zate, da si naredila ta pomemben korak!

Sedaj samo vztrajaj in se premikaj naprej mic po mic. Bodi prijazna do sebe, poskrbi zase in za otroke.
Omeji stik z vsemi ljudmi, ki so emocionalne pijavke.

Bodi pripravljena tudi na to, da se boš morda sesula, ko bo adrenalin popustil. To je normalno, to ne pomeni, da je kaj narobe s tabo.

Naše telo je narejeno tako, da prestavi v zelo visoko prestavo, ko zazna razmere življenjske ogroženosti (in nasilni ali manipulacij polni odnosi so zato polni hudega adrenalina,
od katerega postane telo čez čas zasvojena).

Ko se bo življenje pričelo končno umirjati, bodo se počasi znižali nivoji stresnih hormonov (kar pri tako dolgotrajni kronični izpostavljenosti stresu lahko tudi traja) in zna ti navidez zmanjkati moči. Vendar je to samo stanje obnove, zato naj te ne prestraši.

Na to se priprave že prej: omeji svojemu bivšemu možu dostop do sebe, onemogoči že v osnovi vsako dramo (nobenega vstopanja v vaš novi dom, omejena komunikacija izključno na zadeve, ki se tikajo otrok, po možnosti preko mejla, da imaš dokumentirano, nobenih odzivov na potencialne lepe geste v obliki daril in rož in povabil na kave, pritiskov s strani ostalega sorodstva itd.).

To bo zelo pomembno, ko se bo pričel proces regeneracije. Takrat potrebuješ MIR, fokus NASE, čas da poskrbiš za svoje telo, svoje počutje, svojo dušo in svoje otroke, ki gredo prav tako skozi viharno obdobje in se morajo zaceliti.

Obdaj se s svojimi prijatelji, naveži stike s tistim, ki so se z leti zaradi partnerja oddaljili (kar je zelo pogost pojav), počivaj, rekreiraj se, beri knjige, glej filme, karkoli pač, kar te sprošča in polni.

Če se ti bodo pojavili znaki postravmatskega stresnega sindroma, obstajajo tehnike, kako se odpravljanja lotiti, v hudem primeru tudi zdravila, ki znake omilijo.

Srečno in javi se še kaj!

zivjo

berem in ti zelim sreco in se naprej dobro na zacrtani poti. Sigurno ne bo lahko, ampak verjamem, da se da.

srecno!

Hvala še enkrat vsem. Res ste mi v veliko oporo in ja…bombandiranja z njegove strani so se že začela….najprej kako me ima rad, včeraj že grožnje, da bo prišel za nami v stanovanje….uhuhuuu, pa sms sredi noči da moram otroke pripeljati….ok, gremo dalje. Sedaj na široko razlaga, da sem samo malo slabe volje in da bo čez 14 dni vse ok, da se bom že umirila, da mora ugotovit kdo mi “pere možgane” in hujska proti njemu….Še bo pestro.
Ampak točno vsi MOMovci, čisto vsi gredo po istem sistemu-zdaj vidim.

Ponosna mamica,

Res je, še bo pestro, tega se zavedaj. Samo ne daj se, vsi smo s teboj. Si zelo močna oseba, da si se tako hitro odločila za tako pomemben korak, odhod. To ti je rešitev. Veliko delaj na sebi, da boš lahko vse prenesla kar te še čaka. Boš videla, da bo bolje kot je bilo. Pomembna si ti in seveda otroci.

Srečno

Tega bo še precej.
-povzdigovanje (rad te imam, ljubim te, pogrešam te, sva si usojena, smo družina, ne morem brez tebe in otrok, poglej kaj vse sva ustvarila skupaj)
-razvrednotenje (nora si, uničila boš otroke, ubogi moji otroci, ki imajo takšno mamo, nesposobna si, boš videla, da brez mene ne moreš, vem, da imaš drugega, še rada boš prišla nazaj pa te ne bom hotel)
-grožnje (pazi se me, boš že dojela kaj si mi naredila, vzel ti bom otroke…)
Vmes pa kakšen “dokaz” na avtomobilu, pred hišo.

Čim manj reagiraj na te stvari, najbolje je ignorirati, ker bo tako videl, da to pač ne “pali” in poskušal s čim drugim.
Predvsem je bistvo to, da se ga ne bojiš in, da ne zavoha tvoj strah. Če bo zavohal strah, potem ne bo in ne bo nehal.
Tudi, ko te bo blatil naokrog se ne daj motiti. Njegov namen je le, da brani svojo lepo fasado navzven hkrati pa tebe razvrednoti, ti zadaja “rane” in te čimbolj razbesni.
Če boš reagirala v “joku” ne bo nehal, če boš reagirala v “besu” ne bo nehal, če ga boš prosila naj neha, ne bo nehal. Le naslajal se bo nad tvojimi reakcijami, ki mu omilijo njegovo patetičnost. Vmes ti bo poskušal nabijati občutek krivde (če ne bi naredila to in to bi bilo drugače, a si zdaj vesela, da si nas vse skupaj spravila v tak položaj, uporabil bo besedico “škoda” v vseh mogočih stavkih, da bi se le počutila krivo). Še vedno se ne daj motit. Ne razlagaj mu, da si zdaj čisto v redu niti, da si na dnu. Ne razlagaj mu ničesar o svojem novem življenju. Na koncu bo iz obupa potegnil še kakšnega bizarnega aduta samo, da bo pri tebi sprožil reakcijo. Kakršnokoli. Tole bo nekaj časa trajalo. Če boš vztrajna in ne boš reagirala bo nehal hitreje. Potem se bo čez nekaj časa spet ves prijazen pojavil, da preveri teren.

Sicer pa to, da deluje po copy/paste sistemu kot psihopatski osebek daje vtis, da je res eden izmed njih.
Kateri zdrav oče s “pospravljenim podstrešjem” ponoči preko sms sporoča, da mu pripelji otroke?
Kateri zdrav partner ti v tem trenutku govori, da te ima rad v naslednjem pa grozi?

Samo mimogrede, ko sem bližnjim končno na glas povedala, kaj se mi dogaja v zvezi, je seveda dojel, da nisem več tiho in ga ne branim. Bil je celo tako prefinjen, da je napletel zgodbo in mi rekel, da mu je nekdo nastavil “petrado” in da sumi, da sem bila jaz, čeprav tega skoraj ne more verjeti. Da pa bo raziskal do potankosti in potem bo tisti, ki je to naredil že videl hudiča. Potem pa, ko bo prišel do zaključka bo odprl detektivsko agencijo, ker mu je tako dobro šlo in je sposoben vse raziskati (ne moreš verjet a ne, kako moteni so ti osebki).

Prilagam še link z opisom, kako bolno razmišljajo takšni ljudje. Predvidevam, da v zapisanem marsikdo najde podobnosti, če že ne vseh nekatere pa zagotovo. Morda bi našli tudi druge pa si ljudje včasih mislimo, da tega pa že ne bi naredil oziroma tega pa on res ne dela..
Po vseh izkušnjah in prebrani literaturi pa jaz danes puščam odprte vse možnosti tudi tiste za katere takrat nisem vedela oziroma nisem nikoli izvedela.
Besedilo je sicer v angleščini ampak za tiste, ki s tem niso preveč domači, zna tudi “stric Google” za silo prevesti oziroma tako, da se bistvo, besedila da razbrat.

Drži se. Vsako njegovo “bolno” dejanje je dokaz, da si ga naštudirala in spregledala in, da se ti glede tega (njegovega) stanja ne motiš.
Pa oprosti, ker ti perem možgane:-)

Ups, izpadel je link,
http://www.darksouls-thebook.com/Inside-the-mind-of-a-Psychopaths.html

Pozdravljena ponosna mamica!

Ko sem prebrala tvoj zadnji prispevek sem se začela smejati (zdaj se že lahko, takrat pred tremi leti se pač nisem). Popolnoma identične besede, celo celi stavki !?

Ko je izpraznil “cel repertoar” klicanj, sms, obiskovanj mojih prijateljev in groženj z takojšnjim obešenjem in so ga začeli ljudje spraševati kje sem, če sem kaj zbolela in zakaj je vsepovsod sam.

In najprej je odgovarjal…..joj, ne sprašujte…..ko so še kar spraševali (on pa pravi dasa ni hotel povedati resnice). Potem si je omislil take odgovore in prodajal meglo…..da sem se šla samo malo potepat, da sem si vzela malo časa zase, da se bom umirila in čez 14 (SIC!) dni prišla nazaj, da sem včasih malo čudna in kar zginem, da se…da sem vse mogoče. Samo resnice ni mogel izdaviti in pošteno priznati, da ga je že dolgo biksal in lomil in …sem se šla potepat za vedno. Ja, tudi “meni so takrat čist oprali mozak”. Najprej psihoterapevtka, potem moji otroci, “ki so me ugrabili in mi niso dovolili, da grem nazaj k njemu”……Isto, enako, identično…..pa še kak izraz verjetno obstaja, zdaj se ga ne spomin. Na vseh meridianih tega sveta.

Tole zna biti zelo naporno in po mojih izkušnjah bo trajalo kakšnega pol leta. Ker imata skupne otroke (midva jih nisva imela) boš morala biti trdna kot “švedsko jeklo” in “hladna kot špricar”, da te ne bo potegnil v svoje igrice.

Topel objem, veliko vztrajnosti in hladne glave…..in tisto raketo za rezervo si prihrani….pa bo šlo. Ne bo lahko, bo pa toliko bolj cenjeno, ko bo vse mimo.

Pozdravljena ponosna mamica,

najprej iskrene čestitke za pogumno dejanje, bravo.

Tale forum berem že več kot leto dni, vendar se oglašam prvič, ker je tvoje dejanje res občudovanja vredno in si želim ti še enkrat izreči čestitke, da si se odločila za res pomemben korak v svojem življenju.

V vzpodbudo pa ti povem, da je to najboljši korak tudi za tvoje otroke. Njim si rešila življenje, verjemi mi. Sem namreč otrok starša z MOM in drugega starša, ki to trpeče in opravičujoče ter seveda ponižno prenaša že celih 50 let!

Verjemi, da smo največje žrtve tega ravno otroci, ki smo odraščali v MOM družini in ob polnoletnosti dobesedno pobegnili od doma. Na srečo ni nihče naletel na MOM partnerja, smo pa vsi zaradi posledic tega že leta in leta na psihoterapiji.
Zato draga ponosna mamica, vedi, da si rešila otroke. To, kar si ti storila, bi moral moj neMOM roditelj storiti že davno, davno…. danes je čustvena razvalina, povsem v oblasti MOM-a in še kar vztraja. Dopovedati si ne pustita čisto nič.

Srečno, javi se. Držim pesti zate.

Res sem srečna da vas je toliko z mano!! HVALA HVALA HVALA vsakemu posebej!!
Kaj naj rečem…ko vas berem mi gre na jok in na smeh…ker ja, toliko identičnih stavkov te norci izdavijo, da res res ne moreš verjet. Dopoldne ko je v službi je ves iz sebe, ko ena mevža, ubogi revček…ko pride popoldan, je tak kot hudič. Grozi, neka nova pravila bi uveljavljal,kr nekaj…včeraj je bila spet ena taka cvetka iz njegove strani…nisi me ubogala da prideš z otroci domov…jojojojo kot za kakšnega natreniranega kužka me ima “nisi me ubogala” o bog, in to je bil kao srečen zakon. brrrr….bejžžž!!!
“iskrene čestitke”-tudi ti si se me dotaknila…veš, sem mama trem zlatim puncam (šoloobveznim) in sama sem živela celo življenje z MOMovci.Moja lastna mama je MOM, oče se je podal v alkohol, pri 19ih sem se poročila s tem norcem….Skratka vedno sem si želela mir, mir, mir….in vedno sem si govorila, da moji otroci ne bodo trpeli, pa če jemo samo “včerjašnji kruh iz Hoferja”. In ko sem nosila v avto, mi je bila prva misel otroci, boljše življenje in jaz. Nikoli nisem nikomur storila nič žalega in po kakšnem hudičevem receptu bi mogla jaz in moje punce to prenašat?? Pa naj se najde nekdo, ki mi bo trdil, da so otroci ločenih staršev ubogi…bla blablalbla . Skoraj dvajset let se ni zmenil za moja čustva in čustva svojih otrok, in moral je pridet čas, ko se tud nam fučka za njegova čustva ( saj vem da jih sploh nima).
Pa še nekaj bi rada pokomentirala z vami… Kako se te MOMovci vsi povrsti bojijo -kaj bodo drugi rekli? Moja mama (MOM) me je ravno prejle po telefonu nagovarjala, naj grem nazaj, da je ONA vsa iz sebe, da kaj bodo pa ljudje rekli, da naj poskusim še enkrat mu dat priložnost, mogoče mi bo pa rekel OPROSTI….sem jo prekinla. In spoznavam eno, da MORAŠ s takimi ljudmi samo HLADNO IN STROGO!
On pa isti, kaj bom zdaj sam, kako bom povedal staršem, kaj bodo rekli sosedje…. To ni moj problem. Jaz nimam kaj skrivat in “vsakemu” povem, da sem ločena in da sem odšla stran, pustila vse, razen otrok, pa naj se ma…
Mimogrede še, za vse tiste, ki ste dale takšne “partnerje” skoz, so ti vaši čudaki zdaj sami, poročeni…? Čisto iz firbca me zanima, ker ta “moj” itak kao ne bo nikoli imel druge ( saj bolje da res ne) hehe.. 😉 Super ste!

Moj ex tudi ne ve več kako grozit, da bi se ga bali jaz in odrasli otroci. Vse je bilo identično kot pri vseh, so kot kloni. Ja si je pa takoj že v času, ko sem dala za ločitev dobil eno novo žrtev, pa še iskal naprej. Tako, da žrtve najdejo takoj, ampak nam pa ne pozabi zagrenit življenja, vedno kaj novega se spomni. Ne pomaga, da se mu ne javljamo, ga blokiramo, kjer se le da, ampak najde nove načine. Kliče ljudi, ki jih prej ni nikoli, je slinasto prijazen do njih, da bi le kaj izvedel o nas, pri nekaterih mu celo uspe, čeprav sem ji rekla, da če jih kliče, naj o meni in otrocih nič ne govorijo. Pa jih spelje na led. Pri meni bo skoraj leto kar se je odselil, pa ni miru pred njim. Tudi moj ex je govoril, da si ne bo nobene dobil.

…na zadnje vprašanje. Mah, kje pa, da ostanejo sami. Zelo hitro si najdejo novo žrtev, ker oni ne morejo biti sami. Na tem forumu je čisto vsaka, ki je “dvignila sidro” napisala, da so nekateri že imeli neke vzporedne zveze (čeprav so tisto v odhajanju, še “zelo ljubili” in se ji zaklinjali, da je za njih edina in nenadomestljiva), da so jih zamenjali prav žaljivo hitro, za druge, da ni trajalo dolgo, ko so se nekateri celo poročili, da, da, da …v nedogled.

Poglej tole takole: znajo biti (na začetku) zelo šarmantni, vljudni, prepričljivi lažnivci, manipulatorji, ki tisto prejšnjo fino očrnijo in opljuvajo…itak. Bila je zmaj, ki ga je terorizirala in ubogi on, ni imel nobene druge izbire kot, da je šel (čeprav je to gromozanska laž, ampak znajo jo obrniti sebi v prid). In komu to “nakladajo”? Zelo specifičnim osebam. Ne bom ponavljala, ker je bilo ogromno napisanega na to temo. In tudi sama sem bila ena takih, pred leti. Mea culpa, mea multima culpa.

Potem še njihov vizualni videz. Znajo se zrihtat in zbiksat, če želijo narediti dober vtis in imajo interes. Pa še enkrat mi je ena starejša gospa rekla tole: dedec ni nikol dost grd, star in zblojen, da si ne bi najdu druge. Ok, naj si jo.

Pa tale sram in skrb, kaj bodo drugi rekli. To je pa nekaj najhujšega, po mojem, kar jih lahko doleti. Fasada in maska, ki padeta in ne morejo več lagat in skrivat, kaj dejansko so. Ko sem hodila še na DNK, sem vprašala svetovalko, kaj pa govorijo tisti na “drugem koncu.” Ki hodijo na treninge socialnih veščin za povzročitelje nasilja. Rekla je, da so večinoma tiho, govori predvsem “njihov trener”, če pa že kaj rečejo, povedo, da jih je sram. Ampak ne tega kar so počeli, pač pa tega, da zdaj vedo za njihova početja tudi drugi. Ker v javnosti so še “oh in sploh”, med štirimi stenami pa ……. vemo kaj.

Tudi glede familije si ni delati prevelikih skrbi. Taka disfunkcionala ima svojo dinamiko in vsak, ki jim pobegne in se ne gre več njihovih igric je, seveda nor. To “dajanje še en šanse” je samo zgubljanje časa in energije, ker bolje ne bo nikoli. Reci jim, tako sem tudi sama naredila, da si ga ti prenašala zadosti dolgo, zdaj pa naj ga oni vzamejo po svoje okrilje in se ubadajo z njegovimi dramami. Tega se najbolj bojijo. Dokler si ti bila glavni “prejemnik”, so imeli mir pred njim, zdaj pa se bo malo obrnilo.

Še enkrat: samo ti in tvoji otroci so pomembni. Nešteto zgodb je bilo že napisanih, kako so si želel, da bi jih tisti normalni starš zaščitil in jih rešil pekla v katerem so bili ujeti.

Res, drži se, napiši še kaj in se tako razbremeni napetosti. Mi te bomo brali in pridali kakšno svojo izkušnjo. Takole z distanco je lažje.

V bistvu je zelo mogoče, da novo že ima (nekateri jih imajo tudi cel kup, ki jih ogrevajo preko raznih strani za zmenke in iskanje partnerjev, FBja).

Moj je imel drugo žensko, ki je bila razlog, da sem se z njim razšla. Pa ga to ni oviralo pri tem, da ne bi hodil nazaj, mi pošiljal rož, jokal krokodiljih solz in se zaklinjal, kako sem ljubezen njegovega življenja in kako ta druga ni pomenila nič in jo je pripravljen še danes popolnoma zbrisati iz svojega življenja, če le obljubim, da ga bom vzela nazaj. Seveda sem bila dovolj naivna, da sem mu dala drugo priložnost, ki pa se je končala kot popolna emocionalna katastrofa zame, iz nje sem se z zadnjimi močmi izvlekla in prekinila vse kontakte. (Ni pa to pomenilo, da sem se ga rešila, saj je zelo hitro pričel pritiskati z idejo, da bodiva sedaj prijatelja.)

Dam roko v ogenj, da je polovico osladnih SMSjev v tistih mesecih, ko naj bi midva gradila zvezo na novo in naj bi on popravljal svojo grozno napako, ki jo je naredil (napaka je bila zanj bolj to, da sem ga odkrila, kesal se je zaradi tega), napisal direktno iz njene postelje, njej pa gotovo razlagal o tem, kakšna histerična, nemogoča ženska sem in kako grozno je bilo živeti z mano (živela sva skupaj kar nekaj let, na srečo pa nisva imela otrok), verjetno tudi da sem ga varala ali kaj podobnega (projekcija!). Še preden sem uspela priti nazaj po svoje stvari, ki so ostale pri njem, se je že selil k njej, medtem ko sem bila še hip nazaj jaz “ena in edina”.

Tako da ne, nikar ne nasedaj pravljicam o čudežnih spremembah, spregledanjih in veliki ljubezni, vse kar govori, nima nobene teže, nobenih čustev ni zadaj, samo potreba po kontroli in manipulaciji, to da mu uhajate izpod nadzora pa ga meče iz tira.

Sploh skušaj ustaviti čimveč “dobronamernih” informacij o njem, ki ti jih bo poskušala posredovati okolica. To ti bo samo oteževalo okrevanje.

O tem kako so takšne osebnosti zveste in vdane svojim partnerjem:
http://www.darksouls-thebook.com/off-the-radar.html

Drži. Preverjeno.