Pozdravljeni vsi ,ki berete moje poste.Zopet,bi malce obudila problem,ki sem ga nekaj časa nazaj navedla pod naslovom”Prepoved do vnukinje”.
Situacija se prav nič ni popravila,celo še hujša postaja in sicer,pa presodite porotniki:
Za praznike,(Velikonočne) sem bila seznanjena,da sin z snaho in vnukinjo gresta na vikend nad Gorico,ki jo imajo njeni starši,razumljivo,drugi dan,ponedeljek,pa so imeli zmenjen izlet s prijatelji v naravo.Ker se je izkazalo,da ni bilo lepega vremena,so ostali doma,naju z možem pa nista obvestila,da sta ostala doma,tako bi midva šla k njima.Kasnejši izgovor sina je bil,”pa ja bi morala kaj poklicati kje se nahajamo!”
Ker sem verna,sem doma imela vse pripravljeno,kot se spodobi za take praznike in tudi darilce za vnukinjo.Prišla sta šele štiri dni po praznikih in to samo za pol ure, ker sta potem bila povabljena s strani prijateljev na večerjo(ob 18h)./ponavadi je vik in krik,če se točno ob 18.30h punčka ne okopa./
Pustimo to….!Ko sem punčki dala darilce,(eno velikonočno čokol.jajce in zložljive
lončke za pesek)je bil zopet rafal,da se to mora KONČATI,da je to eno samo PODKUPOVANJE,da od mene stalno nekaj dobiva,da se ji hočem s tem prikupiti,
da to ni vzgojno……in…da…in tako naprej.
Onemela sem od njenega bombardiranja,mož in sin pa rep med noge in tišina.
Nisem imela besed,da ji karkoli odgovorim.
Res je ,ker jo imam priložnost tako malo videt,ji vaskokrat kaj prinesem.Kar snahi prvi trenutek ni prav.Potem pa”vidiš,takih kock pa še nimaš,ja,kako se bova igrale..”itd…..
Tako,da sem sedaj sklenila,da ne kupujem več NIČESAR!
Da ne pokličem več za obisk! Enostavno bom počakala, kdaj bosta onadva
samovoljno prišla k nama.Ne vem kako naj se ravnam.Predlagajte mi vi!
/tisti,ki ne veste za kaj gre,preberite pod naslov “Prepoved do vnukinje”,vse vam bo jasno.Pa naj bo v moj +ali -!!
LP Sonja

Ali se še spomniš, ko si se poročila, kakšne odnose si imela s svojo taščo? Morda bi se malo vživela v snahino kožo, da boš laže predvidela, kaj te čaka za kakšne praznike.
Za praznike sta ti povedala, da gresta drugam, pa si jih vseeno čakala. Jaz jih ne bi. Poskusi si nekako zapolniti življenje tako, da bodo na drugem tiru. Da te bodo morda tudi kdaj rabili, pa ne boš utegnila. Da bodo videli, da si srečna sama s seboj. Obišči prijateljico, pojdi v galerijo, v planinsko društvo, bodi polna sama sebe in ne zmeni se toliko zanje.
Sklenila si, da ne kupiš več ničesar – to se mi zdi dober sklep. Če se ga boš držala, ti ne bo treba razmišljati, kaj bi kupila, vnučko boš nehala razvajati, snahi bo lažje, ker bo po njenem.
Tvoja vnučka bo vedno tvoja vnučka, ča ji kaj daš ali ne. Tvoj sin bo tudi vedno tvoj sin. Lepo si ga vzgojila, če je potegnil z ženo, pomeni, da je dober mož. Bodi ponosna nase, od njega pa pričakuj, da bo vedno držal s svojo ženo, saj to ohranja njegov zakon.
Lep pozdrav

Se strinjam z napisanim.

Čeprav sem tudi jaz že tašča in babica se tudi jaz pridružujem zgoraj napisanemu. Poskusi se držati malo nazaj. Kupuješ pa res malo pretirano, daj no, vedno nekaj. Pa čeprav vidiš, da to ni dobro sprejto. NEHAJ! Pusti jih malo pri miru. Vem, da bo težko. Srečno. Upam, da ti bodo zavore držale.

Jaz imam urejene odnose s svojima: taščo in mamo. Kar pomeni, da se ne vtikata v moje življenje, jaz pa ju LEPO prosim, če kaj rabimo. Do sedaj ni bilo nikoli nobenega problema.
Ampak “da se ne vtikata v moje življenje” pomeni tudi, da ju ne obveščam in tudi onidve ne pričakujeta od mene, da bi ju obveščala, kam nameravamo iti, kje smo bili in zakaj nismo. Moja družina ima SVOJE načrte in ju nismo dolžni obveščati o njih.
Zato ne vem, od kje ti tako podrobne informacije, kaj so nameravali, kje so bili in tako dalje. Očitno to natančno spremljaš. Praviš “naju z možem pa nista obvestila,da sta ostala doma,tako bi midva šla k njima”. Zakaj pa bi vaju morala in zakaj bi šla vidva k njim?
Strinjam se z drugimi – organiziraj si svoje življenje. Oni imajo svojega. Če kaj rabijo, naj lepo prosijo in bodo za to hvaležni. Drugače jih pa pusti pri miru. In “vedno kaj kupim, ker jo redko vidim”. Ali je to 10x na leto? Če je 10x, je to več kot preveč daril.
Nejbrž so te stvari boleče, ampak to je edini način. Tako kot se moramo mladi odreči svojim pričakovanjem glede staršev (npr. da ti bodo zgradili hišo), se morajo tudi oni odreči svojim (npr. da imamo mladi družino za to, da osrečujemo svoje starše). Oprosti, če sem bila ostra, tako je pač moje mnenje.

Se popolnoma strinjam z vsem napisanim. Mislim, da si preveč posesivna in da si pozabila, da tvoj sin ne “paše” k tebi ampak k svoji družini. Zgrešila si naslov, saj bi se moral glasiti Težave s taščo. Tvoja snaha pa se mi iz srca smili in to, da te še vedno obiskuje kaže samo njeno veličino.
Lp Mama

Hvala vsem za napisane vrstice,pa čeprav nekatere preveč kritične!
Lepo se imejte in še sodelujte v forumu,ki nam je za kakšno drugo mnenje še kako potreben.
Lp Sonja

Sonja,
čeprav po svojih izkušnjah gledam trenutno iz strani snahe, bi ti namenila nekaj besed.
Poskusi si organizirati življenje “brez njih”. V glavi se moraš prepričati, da imaš po dolgih letih službe končno čas zase in za svoj užitek. In, da “ta mlada” familija pač v tvoje življenje vpada kot kakšen gost, ki se mora prej najaviti. Skratka uživaj zase! Naj se življenje vrti najprej okoli tebe. Ostali naj bodo le občasna popestritev, ki pa je ne računaj vnaprej. Če te bo kdo rabil, te bo že poklical, ti pa tudi ne rabiš biti vedno na voljo. Nikar ne stoj kot kak sluga ob strani, čakajoč kdaj ga bo kdo poklical. Ne jemlji stike kot obveznost, ker to niso.

Jaz osebno imam taščo zato, da počvekam, ko mi je dolgčas in če je njej do tega. Sem se pa odvadila tega, da jo obveščam kdaj pridem in kdaj grem, predvsem pa, kam grem. Izjema so najini večdnevni odhodi od doma – ker pač živimo v isti hiši. Prej, ko je vse vedela, je takoj prišlo “naokoli”, da preveč hodim od doma, kar se pa za poročeno žensko ne spodobi. To, da ne žuram naokoli in da od teh mojih odhodov midva tudi “živiva” seveda ni razmišljala. Prav tako jih želim odvaditi, da pričakujejo, da bomo na Veliko noč (in podobne praznike) vedno skupaj. Nama z možem so pač takšni prazniki edina prilika, da se sama nekam pobereva in da preživiva nakaj časa brez nenhnega zvonjenja telefonov in vsega šundra.
Logika se je pač spremenila, zdaj sva “midva” ena familija (kmalu bomo “mi trije”), “onedva”-tast in tašča druga familija in moji starši tretja familija. In vsak živi po svoje. Bolj ko so stiki neobremenjujoči, več se vidimo.

Poskusi pogled obrniti na glavo in bo lažje!
LP

Hmm, jaz bi si tako skrbno taščo še kako želela (pozor: ne posesivno, ampak skrbno). Tako jim je pa vedno odveč, če morajo pazita na dojenčka. Na srečo ga ima moja mami iz srca rada in ga večkrat pocrklja. Priskoči jima na pomoč, če te potrebujeta: ko gresta npr. v kino, gledališče. Takrat pa lahko ravnaš z otrokom po svoje. Jaz (kot mamica) vzgajam otroka tako kot se mi zdi prav, tašča in moja mami pa tako kot bi to počeli onidve: potem bo pa otrok presojal, kaj je prav. No, ravno to jim ne bi pustila, da bi v usta vtikali dudo in jo potem dali dojenčki, dokler pa vzgajata z osebnostjo in otroka ne zanemarjata oz. mu ne škodita, menim da se nimam pravice vtikati v njun odnos do otroka. Tudi vzgojiteljici v vrtcu in učiteljici v šoli ne morem sitnarit, če mi odnos teh do otroka ni po všeči.

No, drage babice in mamice, to je moje mnenje. Zdrav odnos med starši in starimi starši koristi otroku. To lahko starši okusimo samo tedaj, če je bilo celotno breme nekoč na nas samih.

Babice skrbite za svoje vnučke, a vedite, da imamo starši prednost.

Preberi članek: Dedki in babice v reviji Moj malček April 2002 št.04
obstaja pa še en članek, ki ga sedaj zaboga ne najdem naslov je: SREČNI SO OTROCI, KI IMAJO DEDKE IN BABICE tega bi morala prebrati tvoja snaha.
Govori o tem kako je koristen čas, ki ga otroci prebijejo z dedki in babicami, kajti ti ne gledajo venomer na njihove napake in jih ne grajajo in kregajo (skratka vzgajajo na vsakem koraku, kar moramo starši pač početi), ampak jih hvalijo in so presrečni ob njihovih že najmanjših dosežkih, kar zelo ugodno vpliva na otrokovo samozavest. Kar se razvajanja tiče, pa svetujejo naj bo zmerno, ampak da ni nič narobe če otrok pri starih starših dobi kakšen bonbon več kot bi ga doma. Ne spomnim se več vsega ampak mi je bil zelo všeč in mi je članek dal misliti, da sem na dedke in babice začela gledati z drugačnega (koristnega)zornega kota.
Vso srečo. Naj še povem, da sem brskala po tej strani na temo otrok( nekaj na temo težko je biti otrok) in sem nekako prišla do tega članka.

Bogat je otrok, ki ima babico in dedka

Članek je pripravila
dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič

>http://med.over.net/za_bolnike/otrosko_zdravje/index_za_otroke.htm

Hvala tudi tebi za lepe predvsem vspodbudne besede/da moram najprej zase uživati/.Res je,a kaj ko tako rada ustrežem,darujem in se razdajam.Sedaj mi je to po 50 letih jasno,da tega morda nekdo ne mara,pa mogoče samo zato, ker se mi reče tašča,beseda ,ki v ljudskem pojmovanju označuje osebo v negativnem.
Lepe praznike vsem” forumovcem”.
LP Sonja

Draga Sonja!
Ti se meni zdiš čisto običajna, dobra babica, ki se kar topi od ljubezni do vnučke.
Kajne, ne moreš si pomagati – če zagledaš kakšno ljubko igračko, kakšno lepo oblačilce, karkoli, vedno pomisliš, kako bi bilo tole za mojo ljubico in kupiš. V dobri veri, da bo vse v redu in prav. Komaj čakaš, da darilce izročiš in pričakuješ
vesel odziv od strani male, ki se gotovo razveseli, samo kaj, ko gredo snahi tvoje poteze na živce! – Imam idejo, morda ti bo všeč. Vedno, ko kupiš kaj vnučki, kupi še kaj snahi. Saj ni treba ne vem kaj. Kakšno rožico, kakšne lepe servietke, kakšen poseben kuli, kavo, čaj, karkoli. Bodi pozorna tudi do nje! Mogoče potem ne bo tako “huda”. Saj ne, da bi bila to neke vrste “podkupnina”, to ne, samo vsakdo se razveseli, če vidi, da je nekdo mislil nanj. Kaj praviš?
Srečna naj bo tvoja snaha, ker ima dobrega in uvidevnega moža-tvojega sina,
njena hčerkica dobre stare starše, ona pa dobrosrčno taščo in tasta.
Malo se pa vseeno kontroliraj in ne bodi vsiljiva s svojimi vprašanji, kje so bili, kam gredo..Ti bodo že sami povedali, če se jim bo zdelo primerno. Ti poskrbi zase, za svoje dobro počutje in zdravje in ne premišljuj venomer o svojih mladih. Prevelika skrb je zanje obremenjujoča. – Želim ti vso srečo!

Pozdravljena Mitka!
Res,zelo hitro ti odgovarjam na tvoj lepo napisan post,ki me je razveselil.
Tvoja ideja je bila dobro zastavljena,a kaj ko ravno to že počenjam.Vedno,ko kam greva z možem vedno nekaj kupim obema,še najmanjkrat sina obdarim,tako,da
mi tvoja ideja ni nova.
Kakšen slučaj ali pač…je bil ta ,da sva bila z možem v Italiji v mali državici San Marino(splača se ga obiskati) in tam sem punčki nekaj kupila,njej pa križec kot obesek za na verižico.Smatram,da sem s tem križcem tudi res naredila križ čez vsa taka in podobna darilca.Vsaka šola nekaj stane.Užaljena sem res,pač mora v življenju priti do krutega spoznanja.Za vse ostale tvoje napotke in lepe besede pa prisrčna hvala.Lepo se imej za praznike.Sonja

Vidim, da nimaš sreče s snaho. Nekako sem dobila vtis, da te ne mara, pa naj se trudiš kolikor hočeš. To ti pišem zato, ker sem bila kot snaha tudi sama podobno naravnana. Taščo sem imela dobro, da boljša ne bi mogla biti, ampak kljub temu sem bila nestrpna do nje. Ne, da je ne bi marala, samo nestrpna sem bila. čeprav se je trudila, me ni mogla nikoli razveseliti, dokler se nisem toliko postarala, da sem jo lahko razumela.Saj za to pri vsem skupaj gre: ni razumevanja med mladimi in starimi, ker postanemo počasni, sitni, bolni; mladim pa se vselej mudi, svoj čas pa želijo izkoristiti s prijatelji. Ko to spoznaš, ti ni več hudo, da je tako, ampak se veseliš časa, ki ga prebiješ skupaj z otroki in vnuki. Danes sem tudi sama tašča in babica, kar pa se snah tiče, imam neverjetno srečo. Morda je srečna okoliščina to, da sem invalid in jim za darila vedno dam denar, kolikor pač morem z izgovorom, da ne morem brskati po trgovinah. Pa še res je.
Kar pa se daril vnukom tiče, tudi nekako nisem znala zadeti pravega, zato sem za vnučke odprla hranilne vloge, kamor jim preko trajnika vsak mesec nekaj nakazujem. To je bilo dobro sprejeto, denar pa je vezan do 18. leta. tako se to ne tiče ne snah, ne sinov, ampak samo vnukov. No, najstarejša, ki je že najstnica, me je prosila, naj ji raje odprem tekoči račun, da bo imela za žepnino.
samo, na misli, da si jaz ne želim, da bi bili večkrat skupaj. Včasih me doleti celo ta sreča, da jih po nekaj uric čuvam.

Pozdravljena g. Baja,
Tudi Vam se najlepše zahvaljujem za dobro idejo,ki,jo bom kar se da hitro uresničila.To kar se tiče denarja,je še najboljša izmed vseh možnosti,a kaj, ko sem pa tja otroku tudi rada kaj podarim.Dobro,če bo nevesti tako bolje bom tudi sama zadovoljna.Morda pa ji kasneje /čez leto dve/spet ne bo prav ,da nikoli nič več ne dobi?! To si moram zapisati pod kožo,da ni več moja domena.
Hvala za prijetno prebiranje vašega posta,lep pozdrav s Primorskega konca.
LP Sonja

Draga Sonja,
ne vem, če si opazila, da si se posebej zahvalila za tiste nasvete, ki so bolj po tvoje – da se še vedno nekaj podari, čeprav denar, da se podari tudi snahi…
Vsi ostali smo ti tudi hoteli pomagati, in mislim, da bi s snaho prej prišla do boljših odnodov, če bi jih pustila na miru, ampak o tem zgleda, da nočeš niti razmišljati. Pač ni po tvoji duši. Ampak kaj pa to : kaj pa, če bi se odločila za nek čas, n.pr. pol leta, ko ne boš dala res nič in ne hodila tja? Bi ti bilo pretežko poskusiti? Boš videla, kako bo. Te ne bi zanimalo, kdaj te bodo poklicali in vprašali, kako si?
Ko mine ta čas, pa še vedno lahko poveš, da boš kaj nakazovala ali kar se ti pač zdi v redu.
Najtežje je spreminjati samo sebe, ampak samo to deluje. Ampak če se ti odločiš se spremeniti, bo šlo. Drugih ljudi ne moremo spreminjati.
Prosim, poskusi. Lep pozdrav, Nastja

pozdravljena!

še vedno težave s snaho? jaz pa pravim, da imaš težave sama s seboj. vzroke je potrebno iskati v tvoji preteklosti, v času otroštva, puberteti in seveda v času zakona, ko se ti je zgodila “nesreča”, da si sedaj psihično obremenjena. zakaj si tako ljubosumna? ima tvoj sin psihično stabilnejšo partnerko in sprijazni se s tem, da ne moreš tekmovati z njo. vnuki so ponavadi izgovori za stare starše, vendar si poišči zaposlitev drugje in najpomembneje: pusti jih živeti, če hočeš, da so srečni.

Pordrav Nastja,
vidiš tudi tebi osebno odgovarjam na tvoje mnenje.Saj res,odločila sem že sama pri sebi,da ne bom več naredila prvega koraka,kar se tiče “ta mladih”.Ampak,nevem,če si že babica ali ne,ni lahko zdržati,brez da 6 mesecev ne vidiš svoje edine vnukinje.Sin je bil edinec,zato sem toliko bolj navezana na vnukinjo.Kakor pravi snaha,tudi ona bo edina.Stara je 27 mesecev,začela je čebljati in ves razvoj in vse ostalo v zvezi s tem bi moralo biti meni vzeto?
Zakaj ste tako kruti s takimi predlogi.Dobro,počakala bom kako se stvari iztečejo,pa se kasneje odločim kako in kaj.
Lepo bodi,lepe praznike,Sonja

Mateja ,morda si zadela v srž,težave preteklostjo,da, svojo mamo sem izgubila pri 15 letih,očeta pa pri 23.
Ker sem se skozi življenje morala prebijati sama,tudi mož mi dosti ni stal ob strani
(šofer),sem imela edinega sina za veselje in žalost.Sedaj,ko bi pa rada imela vnučko,nisem je še nikoli,imela sama,niti v varstvu za 5 minut,ker pravi ,da mi ne zaupa(???????????)Če sem sina vzgojila in to lepo v pridnega moža in poštenjaka,zakaj nebi lahko imela vnučke.Vsi,ki ste proti meni na tak način,vam ne dam prav,čeprav sem želela vaše mnenje kjub temu da bo v (-)
Pa lep pozdrav, s tem problemom sem zaključila.