Še sedaj ne pridem k sebi
Zakaj te je udaril? Verjetno iz istega razloga, kot si ga ti nazaj. Ti si ga refleksno, ko si dobila udarec (ki te je iztiril), in tudi on te je refleksno, ker si ga očitno ti iztirila s kričanjem.
Tvoj udarec ni nič bolj opravičljiv kot njegov. Seveda tudi njegov ni opravičljiv, vendar ga skušaj razumeti, ker si sama storila isto. Praviš, da si ga udarila refleksno – verjetno je tudi on tebe iz istega razloga.
Tudi sama sem bila pred leti priča podobnemu primeru. Prijatelja-par sta se na neki zabavi pred vsemi začela kregati, oziroma je bolje rečeno ona kričala na njega. On se je umikal, ona pa je hodila za njim. Nisem mogla verjeti, kakšne besede so letele iz njenih ust, bil je vse samo človek ne. On se je še naprej molče umikal, ona pa za njim. Potem jo je najmanj 10-krat lepo prosil, naj za božjo voljo že neha, ker da bo eksplodiral. Ona pa naprej, potem je začela še govoriti o tem, da je slab ljubimec, da ima majhnega, itd. Potem ji je primazal klofuto in je bil mir. Mi je žal to napisati, vendar bi jo v tistem trenutku najraje klofnila tudi sama.
Pa ne zagovarjam fizičnega nasilja, niti dejanj moža pie.f. Ampak nekateri ljudje res ne vedo, kje je meja. Jaz npr. dobro vem, ker svojega moža poznam, da ne prenese kričanja. In pač ne kričim, sem se naučila komunicirati drugače. Veliko bolj zaleže. Seveda tudi on name ne kriči. Ko me popade jeza, si vzamem nekaj minut na samem, da se poleže, potem pa sem se sposobna pogovoriti.
Ne maram pretepačev!
Vendar sem prepričan, da tvoj mož ni na poti, da postane nasilnež. Razumevajoč, zaščitniški in pošten. Kaj pa obojestranska ljubezen?
Sama si priznala, v kakšnem stanju si prišla iz službe. Našpičena! On je bil tudi našpičen. Ciklon in anticiklon. Nevihta! Strela! Požar. Pa dež (solze).
In mrk, ki še traja.
Mislim, da bo po obdobju razmišljanja in treznitve prišel čas za temeljit in iskren pogovor. Izkušnja Starejše je pri tem dragocena.
Trenutno živite na pogorišču. Pred vama je izdelava načrta za izgradnjo novega doma. In med planirane stroške vključita tudi sredstva za strelovod (razelektritev).
No, kar so nekak pozabile opazit punce, bi jaz vseeno poudarila. Ti si ga čofnila nazaj, nakar je on tebe sunil v trebuh.
Recimo, da te je – Ksantipo kakršna si – upravičeno udaril prvič v afektu. In ti njega nazaj v afektu. Do sem – vse lepo in prav (!!!???)
Tretjemu možatemu udarcu – v trebuh pa praviš obramba? Ha? Kaka obramba. Pred tvojo peščico ali si tudi po konstrukciji tako močna, kot je tvoj jezik in bi ga lahko resno poškodovala.
No takole jaz vidim tole zadevo. Zgodil se je pretep. Trije udarci so po mojem že množina, a ne? Zgodilo se je: Pljusk, pljusk, boks! In to med vožnjo in to pred otrokom. Ampak kaj, ko je bilo že vse plačano………… In zato, ker je bilo vse plačano, si nekak pogoltnila ta drek. Ampak telo si je pač zapomnilo. Telo ni preračunljivo.
In zdaj sledi drugi del. Maščevanje. Kaznuješ ga tako, kot to stori vsaka prava ženska po tistem, kar stori vsak ta prau dedec. Odtegneš mu svoje telo. Ampak na dopust si pa vseeno šla, kljub tvojim močnim prepričanjem, osredotočena zgolj na otroka. Ja pajade!
Zdaj se lahko zgodi samo še tretji del, ki ga ata Rugelj mojstrsko opisuje v svojih na pol šizofrenih štorijah.
Tip bo začel pit, ti jokat kaj bo z otrokom, ki bo gledal vajine komedije se pa še ne ve. Vsekakor bo vse skupaj potekalo v lepo opremljenih prostorih vajinega udobnega skupnega bivališča.
Je pa res tragedija, ko je že vse plačano…..
Vsak kdaj izgubi živce. V tistem momentu se takoj zave, da je storil veliko napako. Ampak na napakah se učimo. Sama sem strogo proti nasilju in ne opravičujem udarcev (prej psihološke kot fizične), pa vendar se mi je že kdaj zgodilo, da mi je moj takoj najedel živce, da sem ga hotela klofnit – SAMO zato, da bi UTIHNIL, ker ga z besedami nisem znala utišat. Nisem ga, nekak je bla roka težka celo tono, ampak bi ga. Vem, da bi mi bilo takoj žal.
Prav je, da se ti to ne zdi prav. Prav je, da mu je žal. Prav je, da mu pokažeš, da je naredil hudo napako. Naj se ne ponovi več. ampak vseeno , jaz bi mu dala še eno priložnost.
Mislim, moram povedati.
Na primer, imela bi moža, ki bi bil že upokojen, in ko bi jaz prišla domov iz službe, če ne bi bilo kosilo na mizi, če ne bi bilo vse picikato porihtano, bi ga parkrat čez gobec.
Če bi kaj nazaj rekel, bi dobil še kakšno brco, …
Če bi jaz bila taki kreten in … ČE BI SE ON PUSTIL!
ljudje so različni. Edn udari enkrat, pa nikoli več. (JA; poznam nekaj takšnih!!!) Drugi pa šele dobro začnejo…s takšnimi udarci..Ne vem, kam spada tvoj mož. Boš pa ugotovila sama. Jaz bi mu prvič oprostila. Tudi mojemu sem-pred 15 leti. Od takrat naprej nič več, pa verjemi, da je bil v mnogo večjem stresu šele zadnjih nekaj let…
Ti pa, dobro premisli. Če se ti re tako upira vsak njegov dotik, če to ne zbledi…po