Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Psihologija in psihiatrija Psihiater odgovarja Se mi splača živet, je samomor rešitev? ( 3 )

Se mi splača živet, je samomor rešitev? ( 3 )

Najprej se moram vsem zahvaliti za vaše spodbudne besede, ki so mi dale misliti in so me spodbudile k temu, da še enkrat razmislim o vsem. Ravno zaradi vaših besed sem se odločil, da vas še enkrat prosim za pomoč. Kot veste se mi v življenju življenje vedno zapleta, včasih je samo bolj drastično zapleteno, včasih pa majn drastično zapleteno. Zato vam bom napisal o svojem razmerju, ki je trajalo preteklih devetnajst mesecev in še traja ali ne traja, kar je tudi eden od razlogov moje zmedenosti.
Dne 26. 02. 2001 je bilo prelomno v mojem življenju takrat sem spoznal svojo ljubezen. V začetku je bil dogovor, da se ne bova spuščala v ljubezensko razmerje, ampak bova samo zadovoljevala svoje potrebe in že prvi teden najinega spoznanja sva storila napako, saj se nisva tega držala. Zakaj se nisva tega držala pove naslednji podatek, da sva se sedemnajst mesecev videvala vsaki dan razen prvi teden se nisva videla en dan. V tem času je bilo najino videnje najkrajše, ki je trajalo le pet minut. V tem razmerju moram priznati, da se nisem vedel ravno lepo, saj sem delal velike napake. Že v začetku sem mu povedal o svoji preteklosti, veliko krat sem pristal, tudi po svoji želji, da sva se spustila v spolni delikt z večjo skupino moških, najmanjše število in pogost pojav v najinem razmerju je bilo v troje. Vedno, ko se je to zgodilo sem se počutil zelo umazanega in on me je pomirjal. V tem času sem ga mogoče zaradi tega tudi prevaral, ženi poslal sporočila o tem, da sva skupaj z čimer sem škodil predvsem sebi, njemu pa ne. Do takrat, dokler žena ni vedela sem pazil na otroke, kot da so moji, pral jim perilo, ga obešal, kuhal za celo družino in praktično bil član te družine. Pomagal sem mu pri izgradnji atrija, zasadidtvi cvetličnih gred itd… Hudobno lahko rečem, da sem vse to počel zato, ker sem hotel, da če greva narazen, da se bo lahko po čem spominjal name. Vendar sedaj v meni ostajajo večji spomini, kot njemu. Spominjam se na vsakem koraku, pri vsaki hiši, v sakem trgovskem centru, na vsakem pločniku itd, na naju dva, kar je zelo hudo, saj sem z njim preživel velik del časa in v tako kratkem času se je nabralo toliko lepih kot grdih spominov. Če se vrnem malo na začetek, bi rad povedal le še tole, da sem v štirinajstih dneh najinega spoznanja spoznal njegova otroka in njegovo ženo, pri čemer sem ga opominjal, da to ni najbolje za naju dva, on pa mi je odgovarjal”sedaj bova lahko več skupaj in bila sva”, celo prespal sem pri njih z njim, v njuni zakonski postelji, ko je ona spala z otroki ali pa sva spala v otroški sobi, ko je ona spala z otroki v spalnici. Pet dni, ko je bila na morju sem živel z njim v skupnem gospodinjstvu in storil napako, ko je ona prišla domov, saj sva se tisti dan skregala, zato ker sem se preveč vživel v vlogo skupnega življenja. Med nama je prihajalo že v začetku do hudih sporov, vendar sva to pripisovala ljubezni, tudi fizično obračunavanje sva pripisovala ljubezni in si celo govorila, da bova drug drugemu zaradi ljubezni oprostila celo, če drug drugega pošteno poškodujeva ( zabodeva z nožem ). Vse to in tudi poškodbe, kot so ugrizi, modrice sva pripisovala ljubezni. Celo sodnike za prekrške, katerih je pet in še jih bo nekaj sva pripisovala ljubezni.
Danes sva bila na okrožnem državnem tožilstvu, kjer sem ovrgal ovadbo zaradi poskusa uboja in hkrati na dom dobil novo vabilo za poškodovanje njegovega osebnega avtomobila. Drug drugemu sva govorila, da to ne vodi nikamor in celo priznala sva si, da sva obsedena z drug drugim. Vendar si nisva znala pomagat, celo psihijatri so mi rekli, kje je meja, sem namrač v psihoanalizi – invidualno in verjetno si je še do danes nisva postavila. Ravno zaradi tega razmišljam, da bi jaz storil, konec vendar drugače nebi šlo, kot z mojo smrtjo, zakaj. Zato, ker pri tem ne bo nihče pristal v zaporu in zagotovil bom mir njemu, njegovi družini, sebi, moji mami in sosedom, ki so že naveličani poslušanja naših problemov.
V tem času sva naredila škode za 400.000 – sit do 450.000 – sit, to je razbitje dveh avtomobilov, razbitje različnih stekel itd…
Verjetno je moja največja napaka, da ga nebom mogel prenahati ljubiti, saj ko mi reče dve lepi besedici se že topim in me že osvoji in bi zanj naredil vse, celo z mosta skočil, če bi mi rekel. Takšne smrti si ne želi, mogoče si ravno ne želim več umreti temveč si želim le, da bi padel v komo in se zbudil čez pet ali več let, vendar vem, da bodo problemi ostali,celo večji bodo, kot pred komo, zato se mi zdi druga alternativa veliko pozitivnejša za vse. Spomini nanj so na vsakem koraku in ravno to je tisto, kar me še najbolj žene v obup, še huje pa je, da me je prosil, da jaz napišem za ODT in ovržem tožbo, ki bi se proti meni sprožila. Povejte mi ali se sploh splača živeti v vsakodnevni negotovosti, v tem, da štirinajst dni nisva skupaj, potem pa sva dva dni kot angelčka dokler se ponovno ne spreva in se ne vidiva štiri dni, ali pa da se je odločil za mene ali pa za drugega, ali za poslovno karijero, praktično živim vsaki dan v negotovosti. Če bi vsaki dan pisal o nama bi vsaki dan imel, kaj drugega za napisati, vendar se mi pri zadani nalogi čas isteka, kaj bom naredil, zaradi vaših odgovorov se toliko težje odločam za tisto praznino. Povedati moram, da mi zelo pomagate in tega sem vam iz srca hvaležen. Mogoče bom z vašo pomočjo odkril sebe, kar mi pri psihijatrih ni uspelo.Matjaž!!!

Matjaž, živjo.
Se mi zdi v redu, da si našel kaj smiselnega v naših odgovorih.

Matjaž, ko sem nazadnje brala, kaj počneš, ne mi zameri, vendar mi je šlo malo na smeh. Koliko dramatiziraš v svojem življenju. Verjetno ti ni nikdar dolgčas.
Ampak verjamem, da je to le površina, maska. V resnici je zelo utrujajoče, ker se predvsem ljubezenska situacija vedno zaplete na podoben način in konec je vedno isti. Nekako predvidljiv. Kot bi šlo za nek vzorec, ne? Kot da ne moreš živeti mirno, ljubeče, brez nasilja.
In vendar ima vse svojo logiko.
Vsem tem zapletenim vedenjem ne bi posvečala prevelike pozornosti, saj bi lahko spregledali bistvo. Ni se smiselno ukvarjati s simptomi. Tudi sama kaj vem o dramatiziranju. Vem, kaj govorim. In ti lahko povem, da sem tudi jaz, s pomočjo terapevta, ugotovila, da rešitev je. Te zanima?
Naše vedenje je simptom globljih silnic. Kot je lahko glavobol simptom motenj vida ali celo tumorja. Ne bomo se ukvarjali z glavobolom, ne?
Zato se splača se ukvarjati s silnicami, ki jih sprožamo v sebi. Te silnice zgledajo, kot da nimamo nanje kaj dosti vpliva. To je le navidezno. Pa veš zakaj? Zato, ker gre za neke odločitve, ki smo jih sprejeli v kritičnih situacijah predvsem našega zgodnjega življenja. Katerih pa se kar tako, ne spomnimo več. Pomisli, kakšno funkcijo imajo lahko te odločitve?
Te odločitve imajo funkcijo, da nas obvarujejo pred bolečo izkušnjo, za vsako ceno! Logično, ne?
Ja, vendar , čeprav je npr. pri 6 letih ta odločitev smiselna in logična, to ni več pri 25 letih.

Pa vendar se da te odločitve opazovati ravno iz teh naših vedenj. Matjaž, čeprav ne bi vedela popolnoma nič o tvoji preteklosti, bi lahko iz tvojega sedanjega vedenja lahko sklepala, da se braniš pred zelo bolečimi zadevami, ki so dosti hujše od tega, kar počneš.

No, da nadaljujeva ta izlet po človeški psihi.
Recimo, da je bila, z namenom, da se obvarujem pred občutkom izdanosti, nevrednosti, moja zgodnja odločitev ta, da ne bom več nikomur zaupala in da ne bom več nikogar pustila preblizu. Si predstavljaš, kako bi zgledalo moje življenje? Počela bi vse, da bi ljudi zadržala na distanci… Kakšna sredstva bi izbirala, da bi to uresničila? Karkoli. Npr. lahko bi bila pretirano debela, lahko bi se oblačila neokusno, lahko bi bila zoprna, lahko bi jedla česen, lahko bi ne več čutila potrebe po seksu, lahko bi imela stalne glavobole, lahko bi …. Tu lahko dodaš ti kako idejo.
No, torej druga odločitev je ta, da ne bom nikdar več zaupala. Kaj počnem, da se še naprej tega držim? Če nič drugega lahko zbiram dokaze, da ljudem ni zaupati. Misliš, da bom našla koga, ki mi bo pomagal to potrditi? Mislim, da mi bo marsikdo pri tem pomagal. Še posebno z lahkoto mi bodo pomagali to potrditi, ker bom ravno zaradi odločitve, da ljudem ni zaupati, nekam pretirano naivna. Štekaš?
Čeprav zgleda nelogično, je logično.
Čeprav me boli, ko me kdo ogoljufa, ker sem mu PREVEČ zaupala , bom »varna in samozavestna«, ker bom dobila potrditev, da res ne smem zaupati ljudem.
Torej, ko koga opazujemo, lahko iz takega PRETIRANEGA vedenja opazimo, da je resnica ravno obratna. Če nekdo preveč zaupa, v resnici ne zaupa. Itd.
No in če pogledam k tebi, dobim vtis, da počneš navidezno nelogične stvari, ki pa imajo svojo logiko. Tako sedaj zavaruješ sredico sebe.
Matjaž, zaščitimo se, kot se znamo. Vendar to lahko spremenimo. Lahko se odločimo sebe zaščititi drugače.
Najprej je smiselno začeti čistiti zmedo v razumevanju sveta, ljudi, čustva itd.
Opazila sem, da si tudi sam že ugotovil, da ljubezen nima nobene veze z bolečino, s telesnimi ranami, napadi, izsiljevanjem, zlorabljanjem, posiljevanjem. Pa vendar še ne moreš nehati tega početi. Zakaj? Tu samo ugibam. Vendar mislim, da zato, ker ne veš, kaj bi v zameno za to vedenje, lahko dobil? Kaj bi počel namesto tega, da se udeležuješ seksualnim dejanjem, ki si jih imenoval delikti? Kaj bi lahko počel namesto, da sodeluješ v seksualnih odnosih, ob katerih se ti gnusi?
Matjaž, to da se ti gnusi, to je tvoj pravi odziv. To je odziv tebe. To je odziv tvoje zdrave seksualnosti! A ne razumeš? Zakaj to utišaš? Zakaj te rabi nekdo potolažiti, če počneš nekaj, kar se ti gabi? Si kdaj to pomislil?
Še vedno se samo delaš, kot da ti je to všeč, kot da bi ti moralo biti všeč? Tega ne rabiš! Ne rabi ti biti všeč, če ti ni!!!!!
Vendar, kaj bi pa namesto tega? Kaj dobiš, če se temu odrečeš? Kaj lahko počneš namesto odnosa, v katerem se ti gabi? Lahko se odločiš in sodeluješ v seksualnem odnosu le z enim partnerjem. Lahko poskusiš spolni odnos z žensko. Lahko se odločiš, da boš 2 meseca imel odnos, v katerem ne bo nasilja. Lahko se odločiš, da boš 2 meseca abstiniral od seksa in dramatiziranja. To boš moral najti ti. In to bo sprememba.
Matjaž, za danes se poslovim od tebe z vprašanji in eno informacijo.
Kaj bi ti rad, da bi bilo drugače? Kaj želiš pri sebi spremeniti?
Informacija pa je ta: predlagam ti internetno stran, kjer se lahko obrneš po pomoč. Poglej na matkurjo pod ključ »sloventa« . Držim pesti!
P.

New Report

Close