Se en angelcek
Zdravo luna,
tudi jaz ti izrekam iskreno sožalje. Spašuješ po posebnem pregledu. Jaz sem bila po šestih tednih na prvem pregledu. Sicr me ni nič gledal samo malo sva se pogovorila kako naprej. Načeloma še počakam eno M in potem probam spet zanosit. Glede na to da sem se dolgo ubadala z neplodnostjo me je kar prcej strah, kako bo. V glavi se prepričujem, da če je ratalo enkrat bo tudi dvakrat. Upam.
Zadnje dni me kar nekaj spet stiska pri duši. Kar naprej mislim na mojega fantka ki mu ni bilo dano živeti. tako so mi rekli strokovnjaki, tako sama sebe prepričujem… Mah, včasih se spašujem kaj sem naredila, da je moralo doleteti ravno mene. No, potem pa berem te zgodbe in vidim da nas je veliko… preveč…
Kaj je tvoja G mislila s tem, da se vidita čez eno leto?
Brina
…glede na nasvete prijateljice-ti priporocam da se malo pocakas s knjigo prazna zibka strto srce, ker naj ne bi bila primerna za dni takoj po nesrecnem dogodku
…drugace pa drzite se, za nami je en teden in lahko ti zaupam, da nam je iz dneva v dan lazje za razpolozenje pa skrbi tudi nasa dve leti in pol stara hcerkica…
…drzite se!!!
oJLA
JAZ SEM IMELA PO SMRTI SVOJE PUNČICE, OZIROMA OBA SVA IMELA, PREGLED ALI BOLJE POSVET NA GENETSKEM PREGLEDU,V LJUBLJANI, V DRAVLJAH, PRI DR. ANEMARIJA BREZIGAR, SOSEDNJI FORUM.
JE PA FAJN IMETI TAKRAT ŽE OBDUKCIJSKI IZVID ANGELČKA
KAR SE TIČE KNJIGE PRAZNA ZIBKA, STRTO SRCE, SE BNE STRINJAM Z MAJKI. JAZ SEM JO PREBRALA, KO JE BILA BOLEČINA ŠE ZELO HUDA, KO SE KNJIGE ŠE NI DALO KUPITI NIKJER, KO ŠE SPLOH NI BILA LEKTORIRANA, PA MI JE POMAGALO IN NE OBRATNO.
VELIKO MOČI IN ISKRENO SOŽALJE
MOJCA
Brina,
nisem ti še ponudila svoje roke… Ko sem izvedela (očitno pozno), za tvojo nesrečo, se mi je stemnilo pred očmi. Pa saj ni besed…
Poznava zgodbe druga druge in obe veva, kako hudo je dejstvo, da več let ne moreš zanositi prez pravega razloga. Kot da to že ni dovolj globoka vreznina.
Drži se, bodi pogumna in optimistična, kadar boš le zmogla. Saj poznamo vzpone in padce, pa naj ti slednji ne prekrižajo več poti.
Lep pozdrav, Maksi
P.s.: Sožalje tudi vsem ostalim s podobno usodo.
Zdravo Maksi,
hvala ti za lepe besede, ki so v takih situacijah še kako potrebne. So kot duševna hrana ki je ni nikoli preveč. Sploh ko se prijatelji delajo kot da se ni nič zgodilo.
Dobro vem da me razumeš. Če ne bi blo Nadje, Nie, Tine75, Žive, Plesalke, Vivve in Taje bi mi bilo precej huje. Pomagale so mi z vzpodbudnimi besedami v dneh, ko sem najbolj potrebovala tolažbo. Prav tako pa so mi bile v hudo veliko oporo punce s tega foruma, brez katerih bi tudi težko prebrodila najhujšo krizo.
Izkušnja je bila grozljiva, a živeti moram naprej. Saj me poznaš,… vedno sem skušala biti pozitivno naravnana. No…, v tej situaciji sem se večkrat zlomila, a na srečo imam ob sebi moža, ki me je vedno znova potegnil iz brezna kamor sem padala. Sedaj mi je bolje, čeprav nikoli ne bom pozabila mojega zlatega angelčka ki mu ni bilo dano zaživeti.
Zdaj imava z možem nove plane in cilje. Upam, da jih bova uresničila. No, vem da jih bova.
Maksi, hvala še enkrat ker si se me spomnila. Tudi jaz te spremljam na forumu samo oglašam se ne več. Kakor vidim greš v dolgi postopek na GK. Saj itak veš, da ti držim pesti. vsem nam, za katere upam, da nam bo že enkrat dano v rokah držati otroka.
Objem, Brina
Brina, tudi tebi hvala za spodbudo. Po tolikem času in nizanju neuspehov pride človek tako daleč, da namesto strumnih korakov v ritmu marša zmore samo še drobecljati skozi dneve. Saj ne, da sem obupala, ampak vera v uspeh je postala majava in negativne izkušnje pustijo negativne posledice.
Da, pripravljam se za dolgi postopek in če bo vse po sreči, bom pred poletjem z njim opravila. Čas tako počasi teče, kadar iščeš srečo… Morda bo tokrat več sreče.
Verjemimo v dobro! To je pač edini smisel, ki kaže na pot in na cilj. Kot si rekla: da bi kmalu v rokah držali svojega otroka.
Lep pozdrav in s spoštovanjem do vseh, ki zaradi teh krutih usod tako neskončno trpite. Naj vam bo bolečina kmalu vzeta.
Maksi