Ne vem, ali se bojim zvite vrvi, ker me je picila kaca, ali pa sem se spet zapletel z zensko z MOM. Pred letom in pol sva se z zeno locila, po desetih letih veze. Mislil sem, da je bil najin zakon zelo trden, potem pa se je med mojo dvotedensko odsotnostjo zaradi ocetove bolezni zena povsem spremenila. Pogled name je obrnila za 180 stopinj, odkril sem tudi, da se je zapletla z drugim (porocenim) moskim. Med terapijo ji je bila postavljena diagnoza MOM, zakona pa na koncu ni niti zelela resevati. Po letu pekla sem spoznal zelo privlacno intelektualko in kmalu sva se zblizala. Zelo dobro sva se ujela v vsem. Cas sva intenzivno prezivljala skupaj in ze po nekaj dneh je moja nova simpatija zacela govoriti o vezi, z menoj deliti vse podrobnosti o svojih prijateljih in primarni druzini. Vse skupaj se je razvilo zelo hitro, a se nisem upiral. Zelo me ima rada, daje mi obcutek, da ji veliko pomenim ter da me ima za idealnega partnerja. A tako je bilo tudi v moji prejsnji zvezi, ki se je klavrno koncala. Pri novi partnerki sem opazil, da zna biti nepotrpezljiva (ne nujno samo do mene, tudi pri najbolj banalnih opravilih ), zelo veliko govori (predvsem o sebi), rada deli nasvete drugim, medtem ko imam vcasih obcutek, da ostalih ljudi praviloma sploh ne poslusa. Tudi meni se dogaja, da ji moram kaj trikrat povedati. In cez nekaj dni se cetrtic. Ko nekaj ni tocno tako, kot si zamisli, se odzove zelo burno in ukazovalno. Ko potem nekaj naredim po njenih navodilih, me je nekajkrat celo nagradila s cinicnim aplavzom. Ko naslednjic naredim po prejsnjih navodilih, ji pogosto spet ni prav, ker si je po novem zamislila drugace. Spet se odzove burno, jaz pa se dolocenih opravil lotevam s strahom, da bom (nezavedno) spet kaj storil narobe. Vcasih hitro izrece zaljivo opazko, potem pa se potegne nazaj in se pretvarja, da tega ni rekla oziroma da sem jo napacno razumel. Priznala mi je, da je prejsnjega partnerja prevarala in po prevari tudi zapustila. Rekla je, da je bila njena zveza takrat ze tako ali tako mrtva in je bilo varanje posledica, ne pa vzrok. Ker sem bil sam prevaran – in sem na te stvari obcutljiv – sem jo vprasal, zakaj partnerja potem ni zapustila ze pred varanjem. Na dolgo in siroko mi je razlagala o tem, kaksen nicvrednez in brezdelnez da je bil njen bivsi. Spet sem ji rekel, da bi ga potem morala ze prej zapustiti, ne sele po varanju. Dobila je histericen napad, v joku je odvihrala iz sobe, z vso silo je na tla trescila svoja ocala (brez katerih sicer zelo slabo vidi). Govorila je, da jo obtozujem, da to delam nalasc, da v njej ustvarjam obcutek krivde ter da sem neodrasel in otrocji (ceprav je ona norela po hisi in jokala). Zdi se mi, da se mi spet dogaja, da partnerka stvari obrne na glavo. Ko sem ji dal vedeti, da me nekatere opazke prizadanejo, je postalo veliko bolje in svoje reakcije bolj nadzoruje. Sedaj pa me zanima, ali nisem jaz mogoce prevec obcutljiv? Ali mogoce projiciram prejsnjo izkusnjo na novi odnos in ga s tem unicujem? Vcasih se mi zdi, da spet zaznavam simptome, ki so bili pri bivsi zeni potrjeni kot MOM (ceprav pred leti za MOM sploh nisem vedel). A po drugi strani se mi zdi mozno, da se bojim zvite vrvi, ker me je prejsnjic kaca picila res strupeno in bolece. Mogoce imam tezave tudi z nezaupljivostjo. Partnerka pravi, da me tako mocno ljubi, da jo vsak najmanjsi nesporazum z mano spravi v jok in paniko. Sicer je res, da nas lahko ljubljena oseba najbolj prizadane, pa ceprav se tako nenamerno, a povsem enako je bilo tudi pri bivsi zeni. Ob banalnih nesporazumih je dobila napad histerije, ker da me je imela tako zelo rada, potem pa je naenkrat povsem obrnila plosco. Ne vem. Ima kdo podobno izkusnjo? Se to, partnerka je bila v mladosti fizicno in psihicno zlorabljana (pogosto pretepanje ter dajanje obcutkov krivde in nicvrednosti s strani starsev), danes pa je zelo uspesna in izobrazena zenska. Je tudi visoko inteligentna.

Ne bojiš se zvite vrvi, le tvoja bit te opozarja, da v vezi nekaj močno ne štima.
Življenje nam ponudi prav take preizkušnje, ki jih potrebujemo za preraščanje nekih pomanjkljivosti. Zato pritegnemo v odnos osebe s “hrapavimi” lastnostmi, ob katerih nič ne poteka gladko, ker nas boleče brusijo. Če se v zakonu nisi dovolj ozavestil, kaj se ti dogaja in kaj moraš pri sebi predelati, si našel drugo “profesorico” za isto tematiko. V zakonu si hodil po prstih in se še kar prilagajal, ko bi se delansko moral postaviti zase. To možnost le izkoristi v tej vezi, ko tvoja občutja kričijo, da je nekaj hudo narobe! S pomočjo dobrega psihoterapevta boš dosti hitreje dosegel spoznanje, kako postaviti stvari na svoje mesto. Čim prej se podaj v iskanje informacij (knjige, forumi), ker pravo znanje nam odpre nov pogled in širi obzorje. Prisluhni občutjem in jih v 100% upoštevaj, ker le tako ti ne bo treba ponovno skozi enako šolo z enakimi posledicami.
Vse dobro!

Predvsem si vzemi ogromno časa, nikar se ne poroči z njo takoj ali otroka ali skupno stanovanje.
Pojdi po točkah diagnoze MOM 🙂 pa kljukaj kaj bi pri njej bilo in kaj ne. Mogoče popiši moteče simptome in jih primerjaj z bivšo ženo. Mogoče boš potem bolj jasno opazil paralele?

To kar je opisano zgoraj je eden od znakov, da je nekaj hudo narobe in precej zančilno za osebe z MOM. Najprej prehitrjo zbližanje, totalno zlitje, idealizacije, ko pa stvari izgubijo prvoten lesk zasuk v drugo smer in totalen odmik in ravzredotenje osebe, ki je bila prej Idelna.

Po vsaki vezi si je dobro vzet malo časa, da stvari premisliš, predvsem pa , da odkriješ, kaj je bilo tisto, kar te je povleklo in ohranjalo v nezdravem odnosu. Če tega ne storiš , je skoraj gotovo, da boš padel v nekaj podobnega , preprosto zato, ker sam pri sebi nisi odhakljal tiste kavlje na katere se zataknejo neprimerne osebe

Predlagala bi ti kakšnega res dobrega psihoteravta ali psihologa, ki bi ti pomagal razumeti prejšni in sedanji odnos. Vsekakr pa ne bi preveč hitela v tem sedanjem odnosu, obenem pa bi tudi naredila nekaj malih preiskusov, kako se ta oseba vede v določenih situacijah, ki so lahko pomembne za odnos.

GittaAna

Če se ne bi že sam zavedal, da tu nekaj ne štima, verjetno ne bi pisal na forum…. Predlagam, da si previden, se ne prenagliš pri pomembnejših odločitvah (npr.otrok)…Upoštevaj nasvet GlitteAne… Želim ti vse dobro.

Vprašam te naslednje: a če se izkaže, da nima mom, ti bo pa njeno obnašanje do tebe kul in ga boš laže prenašal?

Ženska je nemogoča, zloraba gor ali dol. Naj dela na tem, naj predela, preboli, naj se malo poglobi vase, ker se tako ne sme in ne more obnašat.

Samus,

si v zanimivi situaciji, ki verjetno caka tudi mene, ravnokar zapuscam zakon po 10 letih, zraven pa sta se dva otroka.
sam upam, da sem v zadnjih dveh letih dovolj popucal vse te kavlje, vendar nikoli ne ves…

Znaki in situacije, ki jih opisujes, to da se nekdo zacne jokati, ali da famozno odvihra, to je zame navadna manipulacija, ki tebe custveno potiska tja, kamor ne zelis iti, se bojis, karkoli, in zato pristanes, da ugodis. To zame, sori, ni nekaj, kar bi jaz kot odrasel moski rad zivel z nekom – to je ok, ce je to petletnica, ki je cez pol ure ze dobra, ne more pa to funkcionirati med dvema zrelima osebama.

ko navajas, da ko ji malce objasnis zadevo, da se umiri, in kontrolira, to je ok za mene, ampak vseeno to pomeni, da doticna oseba vlaga enormno vec v nekaj, kar je tebi samoumevno… tudi cinicne oznake, pa enkrat to enkrat ono, to so zame sami hecni rdeci znaki, da tu nekaj ne stima oziroma da je na drugi strani oseba, ki zelo verjetno odnos gleda in dozivlja precej drugace kot ti.

Sicer pa je res to – MOM gor ali dol, pomembno je, da nekaterih stvari pač ne gre tolerirati in dopuščati. kaj je to za tebe, si razjasnes sam, s pomočjo še koga, in potem bo stvar hitro bolj jasna.
Seveda najprej pri sebi pogledati Strah, Odgovornost, Krivdo. Kje se tu pališ, ali znaš to zaznati, ali znaš jasno nazaj, mirno, povedati česa ne dopuščaš itn…

lp in srečno

SVO