Moja zgodba in dilema se pridružuje tistim, ki se sprašujete, kako se odzvati, ko se v partnerjevi glavi pojavi misel na drugo žensko.
Najina zgodba se je pričela pred slabimi tremi leti. Oba sva stara 28 let. Do zdaj sva kar uspešno prehodila, če sem ne štejem prepirov zaradi njegove kolegice, ki trajajo z vmesnimi premori dobro leto. Z njo se moj fant pozna že od srednje šole, vendar bolj na relaciji znancev kot kolegov. Lansko leto pa je ona šla narazen s svojim fantom in ko je moj fant to izvedel, jo je takoj začel vabiti na pijače, jo klical, ji pisal sms. Ona mu je pozornost vračala in sam mi je priznal, da se čudno obnaša in se spogleduje z njim. Zatrjeval je, da nič noče od nje, da mu je bila všeč o srednji šoli, da takrat bi hodil z njo, pa je ona imela fanta. Želela sem razčistiti zadevo, zato sem predlagala, da gremo skupaj na pijačo. Zelo nerad je sprejel to. Ona je na pijači pozornost večinoma namenjala njemu, mene je bolj ali manj ignorirala. Po tem dogodku sem mu rekla, da želim, da prekine stike z njo. Pa jih ni takoj. Najprej je šel z njo sam na pijačo, potem pa še enkrat k njej domov na kavo. Vse to mi je sprva zamolčal, povedal mi je šele čez kakšne 14 dni. Zatem se je situacija umirila, dokler se ni spomnil, da ji mora vrniti neko kletko, ki si jo je sposodil od nje.
Dogovorila sva se, da ji kletko vrneva skupaj. Pred tremi tedni jo je prišla iskat. Povsem normalno smo se pogovarjali, toda tokrat je govorila o nama kot o paru, v dvojini. Bila je vsa nasmejana in potem nama je zaupala, da se je zaljubila in da ima že dober mesec fanta. Opazovala sem reakcijo mojega fanta. Nič kaj mu ni bilo všeč to, da je zaljubljena. Omenila je tudi, da gremo lahko kdaj vsi štirje skupaj na pijačo, če bova imela čas in smo se poslovili.
Zvečer je moj fant še komentiral njene izjave in mrmral nekaj v smislu, kakšno je to življenje. Videlo se je, da mu nič ni všeč, da ima ona sedaj fanta. Ko sva zaspala, me ni objel, ampak se je obrnil stran. Nisem mu hotel težit in sem ga pustila pri miru. Nisva se pogovarjala več o tem.
Včeraj pa mi je po kosilu tako mimogrede omenil, da je bil pri njej doma na pijači. Nisem mogla verjeti, da je znova začel s tem. Takoj, ko je bilo mogoče je zgrabil za priložnost in zopet sam letel do nje. Verjela sem mu, mu zaupala da ne bo sam več hodil k njej, sploh pa ne k njej domov. Skupaj smo se dogovorili, da gremo vsi štirje na pijačo, ampak to zanj očitno ni zadosti. Razjasnila sem mu, da se ni prav nič spremenilo z moje strani in da mi ni všeč, da se dobivata sama. V dolgem pogovoru mi je znova povedal, da mu sedaj ni več tako všeč in da so razlogi proti temu, da bi bil on z njo to, da ima sedaj fanta, da je njena mama njegova šefica in ga to lahko stane službe v primeru, da se skregajo, da je punca itak preveč razvajena zanj, da ne bi dolgo trajalo. V naslednjem stavku pa je dodal, da se mu zdi njuna usoda zelo čudna, kajti v srednji šoli mu je bila ona všeč, pa nista mogla biti skupaj, ker je ona imela fanta, lansko leto pa je bila ona samska, pa je bil on zaseden. Ker je bil ubogi revež seveda z mano. Zdaj se mu zdi vse skupaj žalostno, ker nikoli ni dobil priložnosti, da bi poskusil z njo.
Govori mi, da ima rad mene, da sem vse, kar si želi, hkrati pa obžaluje, da jima usoda ni bila bolj naklonjena. Jaz pa sem bila vesela, da mi je usoda, če že govorimo o temu, naklonila spoznati njega.
Jaz sem v tej igri povsem odveč. Mislim, da mene nima rad. Včeraj je rekel da je vedel, da me bo verjetno prizadel, če bo šel sam k njej, pa je kljub temu to storil. Obsodil me je za občutljivo, tečno, starokopitno, rekel, da sem lahko vesela, da mi je sploh povedal, ker drugi so po njegovem mnenju še slabši. Varajo in sploh ne povejo. Mislim, da se ob meni počuti varnega, želel pa bi poskusiti z vsako, ki bi mu bila všeč, če pa ne bi uspelo, bi se vrnil k meni. Rekla sem mu, naj me pusti pri miru, če želi biti z njo, naj ji pove, da mu je žal, da ni z njo nikoli poskusil. Ne mislim živeti z občutkom, da sem bila nekomu v napoto. Ne morem živeti z nekom, ki mi pravi, da obžaluje, da ni poskusil z drugo. In gledati, kako s to drugo veselo hodi na pijačke, medtem ko jaz delam. Kaj ona misli, ne vem, ker je ne poznam tako dobro. Razmišljala sem, da bi se z njo pogovorila in videla, kakšno je njeno stališče do njega in zakaj mi ni všeč, da se dobivata. On ji tega ne bo nikoli upal povedati. Žalosti me, da rajši prizadane mene brez kančka obžalovanja kot da bi razčistil z njo. Me res nima več rad in je zaman, da se sploh jaz še trudim za naju? Jaz sem z njim nameravala načrtovati družino, skupno stanovanje, vendar ne morem vlagati v odnos, v katerem očitno on ni prisoten.

Želim iti naprej, ven iz te zmede, z njim ali pa sama, če želi iti drugam.
Ni pa tako enostavno prekiniti.

lp

“Ni pa tako enostavno prekiniti. “

Je, samo ne upaš si priznati, isto kot ostali. No, to je neka končna faza. Jaz te o tvojih občutkih povsem razumem, dejal bi ti iskreno le da z njo ničesar ne razčistuj ti, to lahko narediš samo z njim. Z njo definitivno nimaš nič, naj živi in dela kar hoče, Ves prblem je v tvojem fantu, ta se bo moral enkrat odločiti za eno. Njo obletava ko vidi da je prosta, ko ni pa je napadalen in užaljen. In takrat je varen v tvojem zaveterju…. Zakaj ? Ker to dopuščaš.

Lepo pozdravljeni sanya!

Veliko ste napisali, ob tem pa se odpira veliko zmede, ko ne veste za katero pot bi se odločili. Želeli bi zaupati fantu, pa vas njegovo vedenje bega iz ene skrajnosti v drugo. Sedaj mu verjamete, naslednji dan pa se slika popolnoma obrne, saj zlorabi vaše zaupanje. Najverjetneje je zelo težko, ko čutite, da se vaš partner še vedno ozira za punco iz srednje šole, jo objokuje in hrepeni po njej, vi pa želite z njim graditi svoje življenje, imeti družino, svoje stanovanje, vlagati v odnos. Kako to, da se ta fant ne zmore odločiti za zrel in odrasel odnos z vami? Se boji odrasti in bi želel ostati na nivoju najstnika? Kaj ga drži v tistih letih? Kaj je takrat najmočneje pogrešal doma? Kje je bila mama? Je znal ta oče sina, ki je odraščal pospremiti varno v svet? Zakaj se ta fant še vedno izgublja v svetu najstništva in hrepenenja po neki neizpolnjeni ljubezni?
Tukaj so pomembne vaše meje. Eno je razumevanje njega, drugo je meja, do katere si boste vi dovolili. Kako to, da ste se znašli ob moškem, kjer se počutite odveč, greste z njima na pijačo in ona dva debatirata skorajda sama. Koliko vas mora to zaboleti, pa poskušate pozabiti, saj želite nadaljevati odnos z njim. Ali je resnično ona tista, ki vas je vrgla ven iz odnosa na tisti pijači, ali pa bi lahko tudi vaš partner reagiral drugače? Šli ste tja, na koncu pa ste sedeli tam, kod da sta ona dva par. Prišla je k vam in ste morali gledati partnerjev žalosten in razboleli obraz, ko je žaloval za njo in to kar ob vas. Kako vam je bilo, vse to čutiti in si priznati resnico?

Gospa, vaš fant bo moral odrasti. Stara sta 28 let in pripravljena na zrelo življenje, kjer je odgovornost in zavezanost za odnos. To pa je pogoj za zdravo družino v prihodnje. Moral se bo pa tudi odločiti, kaj želi. Tavajoče življenje je lahko za vas zelo naporno, ko nikoli ne veš, na čem si. Razmislite o tem in Vse dobro vam želim v prihodnje.

Sabina Stanovnik
spec. ZDT
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
tel:041/867-856
e-mail:[email protected]

Nisi v enostavni situaciji. Po eni strani te ima fant rad, po drugi strani pa bi verjetno rad poskusil s punco, ki mu je všeč iz srednje šole. Težko je, da je nekdo s tabo, pa vemo, da si želi biti (tudi) z drugo. Ali pa da obžaluje, ker ne more biti z njo.

Moje mnenje je, da je dobro,da se za nekaj časa razideta. Da si ti pobudnik tega. Da mu odkrito poveš, da želiš prekiniti odnos, ker si prizadeta in da naj si tudi on vzame čas, da ugotovi, kaj sploh želi in hoče. Ne popusti, če bo takoj rekel, da želi biti s tabo, da se takoj pogovorita. To je le trenutna reakcija strahu. Ne oklepaj se ga in ne dopusti, da se on oklepa tebe. Kajti, če že sedaj simpatija iz srednje šole zamaje vajin odnos in če že sedaj dela stvari za katere ve, da te prizadenejo … verjemi, to ne more prinesti nič dobrega. Kar je sedaj dobro za vajin odnos je tvoja velika odločnost in nepopustljivost. Naj ve, da tvoja prisotnost ni samoumevna in da tudi zate ne bo konec sveta, če ne bosta več skupaj (četudi tako v svoji notranjosti ne čutiš). Po določenem času (pa tudi ti pojdi ven, druži se) pa mu dopusti, da te povabi ven, vendar naj stvari tečejo počasi (!), preden se vrnejo na stare tirnice. Ni enostavno, je pa zelo pametno.

Tele sanje o drugi bi lahko opisal skoraj vsak drugi moški.Da je tuje in prepovedano vedno slajše in sploh, če imajo občutek, da se morajo malo boriti-to je to.Malo je žensk, ki upajo odkrito govoriti o svojih zvezah, ker jih je enostavno sram, da se to dogja prav njim, Pa se mnogim pa tudi meni. Brez izjeme.Ostane nam samo še to-vzemi ali pusti. Odločitev je pa v naših rokah