Moji mami so določili diagnozo HEBEPRENIJA oz. nekaj podobnega.
Vsake toliko časa se pojavijo krize, dostikrat ko jo kaj prestraši ali kadar ne spi. Ko do te krize pride, sem vedno za vse kriva jaz in mama misli, da ji skušam storiti kaj slabega. Večkrat se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici, vendar se ne spomnim, da bi kdaj tja odšla prostovoljno. Ko je imela nazadnje krizo, sem se umaknila za kake tri tedne, saj nisem prenesla več tega, da se je kar naprej spravljala name z raznimi žaljivkami in obsojanji, pa tudi bala sem se, da bi mi kaj storila, saj me je že fizično napadla. Vrnila sem se šele, ko mi je njen partner sporočil, da je v psihiatrični kliniki.
Potem, ko pride s klinike, nekaj časa hodi na terapije ter jemlje zdravila. Potem pa vse opusti in čez nekaj časa spet nastopi kriza.
To se ponavlja že leta, vendar se ji ne da dopovedati, da opuščanje terapij ni dobro. Sedaj ima spet krizo. Dva tedna me je obsojala, celo zaklenila me je iz stanovanja, da sem morala 2 noči spati pri prijateljih. Njeno vedenje se stalno spreminja. V 15 minutah se zjoka, nato se smeje, čez pet minut pa spet “tuli”. Danes mi je koncno uspelo dopovedati, da ji nič nočem. Malo se je umirila, samo ne vem koliko časa bo to trajalo. Sama pravi, da se zaveda, da je imela krizo in da jo je prebrodila, vendar še zmeraj ne more spati in še zmeraj se obnaša nenavadno ter govori sama s seboj. Pravi da se bo pozdravila sama. Ali mislite, da je to možno…premagati krizo brez tablet in ustrezne terapije pri zato usposobljenih strokovnjakih?
Jaz bi ji zelo rada pomagala, vendar se bojim spet omeniti, da potrebuje strokovno pomoč, saj sem komaj pridobila nazaj njeno zaupanje.

Hvala za odgovor