Po pol leta zveze sem se razšla s fantom. Jaz sem bila tista ki je končala.
Nisem več mogla prenašat fantovih izpadov. Star je 35 jaz pa 26. Oba sva bila dogo časa samska. On ima službo, jaz ne.

V najini vezi je bilo vsega. Od tistih norih trenutkov sreče, do trenutkov, ko bi najraje popokal in šel. Zadnjega je bilo več. Fant je prepričan da najbolje ve kako se živi, da ima prav skoraj v vsaki stvari. Njegova samozavest je OGROMNA. Jaz pa sem se komaj izkopala iz minusa pri samozavesti. Sej ne rečem, v določenih stvareh sem kar samozavestna (ni mi problem nastopat pred množico,..), večji problem je pri soočanju z bližnjimi ljudmi, ko bi se mogla postavit zase.

In ravno ta moja šibka stran je njemu dala premoč nad mano. Učil me je kako se hodi čez cesto, kaj lahko jem in kaj ne, ko sem spravljala prtljago v avto za dopust, je itak bilo vse narobe in je šel vse popravit.

Na dopustu je en večer kar odšel in me pustil samo med neznanci in ga ni bilo do jutra naslednjega dne.
tedaj sem spakirala kovček, vendar nisem odšla. Ne vem zakaj ne.

Me je klical, da pride, ga ni bilo, je rekel, da bo poklical, ni poklical…

Ob njem sem se počutila kot zadnji drek na planetu. In odločila sem se končati. zdaj me kliče vsak dan. Pravi da me pogreša. Ko pa je priložnost da bi bla lahko skupaj, pa ima tako prozorne izgovore (je premrzlo da bi se (z avtom) pripeljal do mene, mora it v trgovino.

Jaz bedak pa na trenutke še razmišljam da bi se vrnila k njemu. Ampak res sam na trenutke. Večinoma se zavedam, da je bolje da sva ločena. In zbiram pogum, da mu povem dokončno, da je med nama res konec in naj neha klicati.

Še vedno pa me boli ta njegov odnos do mene. Po eni strani se mi smili, po drugi strani pa se zavedam, da sem edina žrtev v tem primeru jaz, ko s svojo šibko samozavestjo ne znam reči NE.

Kako naj si poveča samozavest v teh medčloveških in medpartnerskih odnosih?
je mogoče da je fant res le prevelik ego, in da bi ob drugačnem pristopu jaz ravnala drugače (bolj samozavestno). Nič več ne vem. Ne vem ali je prav, da se borim zase, ne vem ali je prav da sem končala s tem fantom. ne vem, ne vem, ne vem.

Pozdravljena, ne-samozavestna

Vse kar čutimo, si mislimo in počnemo, vse to je naše in samo naše.Tudi če se ne zavedamo, se sami odločamo o vsem tem. Vaš fant ni čisto nič kriv, da ste, kakršni pač ste. Z vami ni nič narobe, samo še naprej živite na način, ko ste se naučili do zdaj. Očitno so tisti, ki so vam veliko pomenili, prišli do vas in vas opazili samo, če ste se naredili nesamozavestno, nesposobno in nemočno. Vendar zato pri 26-ih niste več »žrtev«. Povsem enako bi se lahko kot žrtev počutil tudi vaš fant. Njega so nasprotno naučili, da mora biti pameten, odločen, sposoben, samozavesten. Pa je res tak ali se takega samo dela? Glede na to, kako se obnaša do vas, kako nezanesljiv je, kako sploh ne ve, kaj bi rad, res ne izgleda, da bi bilo kaj zelo pristnega v tej njegovi samozavesti. Razglabljanje o tem, kdo od vaju je žrtev, torej ne bo pomagalo prav dosti. Precej bolj vam bo, če se nehate delati ali dojemati kot žrtev, njega pa idealizirati. V bistvu je precej šibkejši od vas, pa si tega sploh ne upa pokazati, ne upa prositi za pomoč, ne upa pokazati svoje ranljivosti. Zakaj? Iz tega razloga kot se vi bojite pokazati svojo samozavest – ker se boji, da ga boste zavrnili, osmešili, zapustili.

Seveda je prav, da se borite zase. Vprašanje pa je, če veste, kaj bi to sploh bilo. Drugo vprašanje pa, zakaj v tej borbi zase ne zdržite, zakaj vedno znova podležete, dvomite vase in dovolite tak neresen in nespoštljv odnos do vas. Bom napisal zelo direktno: zakaj ga RABITE? Sploh ne gre za to, ali je prav, da ste končali s tem fantom ali ne. S tem se raje nehajte ukvarjati. Bodite pozorni nase v vseh odnosih, saj ste povsod zelo enaki, odnos s fantom se vas samo bolj dotakne. Dajte si pravico, da vam kaj ni prav in da to drugim tudi takoj poveste. Lepo, prijazno, brez zahtev in očitkov. Ker vam nobeden ni čisto nič dolžan, vsak se namreč prebija skozi življenje, kot zmore in misli, da je prav. Tudi vaš (bivši) fant ni pri tem nobena izjema. Opazujte se, kdaj vas nekaj moti, kdaj in zakaj postanete jezni, zakaj drugim tega ne upati pokazati, kaj vas »prisili«, da popustite. Če čutite, da nekdo nekaj ne počne prav, potem to ZA VAS ni prav. Pomembno je, da to veste in da se v miru odločite, kaj boste tolerirali in kaj ne. Če čutite, da česa ne morete ali smete tolerirati, potem pri tem vztrajajte. V začetku vam bo šlo verjetno to bolj slabo od rok, ampak če boste vztrajali, boste v tem vedno boljši. Počasi boste začutili spodnjo mejo, pod katero ne smete iti v odnosih, zraven pa tudi moč, da vam ne bo treba vztrajati z nekom, ki te vaše spodnje meje ne spoštuje. Vztrajajte na tej poti, tudi če vam ta ali naslednji fant ne bo zmogel slediti. Slej ko prej se bo našel nekdo, ki bo to zmogel in vas tudi lahko sprejel samozavestno.

Enkrat boste sponatno začutili, da vaš problem ni, da ne bi bila samozavestna, ampak da ste se morali samo naučiti, da taka ne smete biti. Takrat boste verjetno zelo, zelo jezna. Upravičeno! Želim vam samo, da boste to jezo znali prav uporabiti, predvsem pa jo usmeriti v tiste, ki so vam samozavest prvi zatrli.

Hvala za vaš odgovor. Prebrala sem ga že ene10x pa mislim da ga bom še večkrat.

Tam, ko sem napisala da sem žrtev, sem mislila v tem smislu, da sem žrtev svoje lastne nesamozavesti… ne njegova žrtev.

Trenutno se ubadam s tem, da bi fantu povedala da naj me ne kliče več. Pa vsak poizkus spodleti. Ne vem zakaj… a kar ne zberem poguma in moči.

Ne-samozavestna pozdravljena,

s tem, da prekineš vezo, ki te duši in uničuje, narediš v perceppciji sebe kot žrtve naprav z egom nabildanemu fantu, ogromno rošado v dodeljevanju vlog. kar na lepem, si ti ta, ki se je odločila. ti si ta, ki se je odločila za sebe in za življenje brez poniževanja, razvrednotenja, žaljenja, nadvlade. ta fokus, ta jasnost, da ne boš več pristajala na take pogoje in obravnavo je nekaj, kar velja imeti zapisano na prvi strani rokovnika – da slučajno ne pozabiš na to, ko boš vstopala in gradila nove partnerske odnose.

čestitam punca!glavo gor! s svojo odločitvijo in potezo, da prekineš to razmerje si naredila ogromen korak v svojem razvoju. ogromen korak za dojemanje svoje samozavesti. priznaj si to, pa čim prej! gre za malo zmago v postavljanju lastne vrednosti v odnosih. na tej zelo močni izkušnji boš zdaj lahko gradila svojo samozavest.

vidim pa , da te čaka ogromno dela, saj praviloma svoje vzorce obnašanja in napake pretekle veze, ponovimo v novih vezah z novimi partnerji.je kot vrtinec, ki nas potegne vase in še preden se zavemo, ponavljamo iste vzorce preteklih zgodb. ta hip si malo oddahni, zaživi po svoje in razmisli o vsem tem času, ki sta ga s partnerjem preživela skupaj. če ti bo pomagalo si vzami čas, pa nariši zemljevid po vajinem odnosu, zemljevid čutenj: kaj te je motilo, privlačilo, kaj si počela narobe, kaj prav…za ureditev misli je vselej uporabno zabeležiti svoja razmišljanja, da se lahko obrnemo na njih, ko se kasneje v življenju ponovno srečamo s podobnimi dilemami in čustvenimi stanji.

bodi močna in odločna na svoji poti!

vse dobro ti želim,
theo

Theo najprej hvala za čestitke.

verjemi, ni bilo lahko… še preden sem končala z njim sem jokala mende 14 dni skupaj.
In še potem kakšen teden.

Zdej pa jočem samo zato, ker se spominjam vseh njegovih dejanj, ki niso bila lepa (ne rečem, so bile tudi zelo lepe stvari, ampak večina je bila kar hudih) in se čudim sama sebi da nisem tega že prej videla.

Jočem, ker sem mu podarila svoje srce, pa ga je razcefral.. in jaz zdaj sestavljam koščke.

Ampak bom se pobrala, bom spet srečna. Tudi v dvoje. Ampak še ne zdaj. Rabim čas.

Dobra ideja tole da bi zapisala oz. narisala zemljevid najine zveze.
Bom storila to.