SAMOTA, OSAMLJENOST, BREZ VOLJE
Pozdravljeni !
Pred 10 dnevi me je pustilo dekle po 4-ih letih in pol. Z razlogom, da sva si prevec razlicna in da nisva za skupaj. Ta odlocitev me je popolnoma zlomila. Se danes ne dojemam, ce se res to dogaja meni. Ne gre za drugega fanta, ker toliko jo poznam, da bi mi to priznala. Pred dvema letoma ji je umrla mama za rakom in od takrat se je spremenila 1000 in ena stvar. Ocitno je rabila spremembo in me nekako pustila. Moja napaka je tudi bila, da se nisem dovolj ukvarjal z njo, ker sem bil non-stop pri knjigah in studiral. Redko sva zahajala ven, vec ali manj se je morala druzit s prijateljicami, jaz sem pa vedno iskal izgovor v knjigah. Ampak tega se clovek zaveda sele ko je prepozno in ko ni povratka nazaj. Zato me toliko bolj zre in dobim obcutek, da bi se najraje fental, pa bi bil mir. Po drugi strani bi pa to bilo sebicno dejanje, tudi zaradi mojih bliznjih. Pocutim se SAM, ceprav imam ljudi okoli sebe, se se vedno pocutim SAM in OSAMLJEN. Zelo krut obcutek. Do studija mi skorajda ni vec, postal sem brez ciljev in tavam. Na trenutke si zazelim enega ob sebi, ki bi rekel: “ljubim te” in “rad te imam”, pa tega ni vec. Rabil bi iti med ljudi, da se cim vec pogovarjam in dejansko spoznavam nove ljudi. Veliko prijateljev ima ze svojo polovico s katero si utirajo skupno zivljensko pot in na njih ne morem ravno racunati. Nekateri mi svetujejo, da naj hodim po diskacih, barih, in da bom ze srecal pravo. Samo to se mi ne zdi prava resitev. Kaj predlagate ? Obstajajo kaksne debatne skupine ali kaj podobnega … ?
Hvala v naprej !
Vse kar doživljaš je popolnoma normalno in nič in nihče ne more tega spremeniti..
Vse v življenju ima svoj rok trajanja -tudi ljubezen in ravno v tem je cel smisel- NIČ NE TRAJA VEČNO!
Sodeč po tem, kar si napisal sklepam, da si tvoje dekle v zadnjem obdobju vajinega “prijateljevanja” ni več kaj dosti obetala po drugi strani pa je po izgubi svoje matere pričela stvari ocenjevati z drugega, novega zornega kota medtem, ko si se sam še vedno oklepal starega.
Znaki za KONEC NEČESA so vedno- verbalni in neverbalni, vidni in nevidni- od posameznika je odvisno če jih bo znal prebrati- ti si pa namesto, da bi “bral” znake, bral knjige…Če pogledaš v svoje življenje globoko, nepristransko in objektivno boš ugotovil, da se je to MORALO zgoditi- ker napredoval nisi ne ti, ne ona…
Veza z nekom je smiselna samo in edino takrat ,ko se oba razvijata, ko si oba dajeta, ko sta drug drugemu v oporo, ko se samozavest pri obeh okrepi in EGO zmanjša…
Veza je smiselna, ko si prihajata na proti- kot najboljša prijatelja, ko se začutita pristnost in lepota v besedah in mislih ter dejanjih…
Veza je smiselna , ko se prirojni in kasneje pridobljeni kompleks pri obeh zmanjša ali celo izniči…ko si medsebojno prepleteta roke in gledata v tišini življenje, ki vaju je po nekem čudnem spletu okoliščin združilo…
Znaki za ZAČETEK NEČESA so vedno- verbalni in neverbalni, vidni in nevidni in od posameznika je odvisno, če jih bo znal prebrati…ker nova in čista ljubezen že čaka – nekje in pri nekom…
Ko ti umre ali zboli nekdo ki ti je blizu vidiš in občutiš življenje drugače. In verjetno je tudi tvoja punca spoznala oziroma se ustrašila da ji ne znaš stati ob strani kadar te potrebuje in je rajši odšla.
Iz napak se učimo in včasih spregledamo ko je prepozno. Ne zapiraj se pojdi v naravo, poskušaj čimpreje preboleti in se iz napak kaj naučiti.
Verjamem, da boš našel punco ki jo boš razumel in s katero bosta skupaj korakala v prihodnost. Vendar za vse je potreben čas.
lp