Pozdravljeni,

Že nekaj časa berem vaše odgovore na številna vprašanja. Zanimivi so in verjetno tudi učinkoviti. Rad bi vam zaupal tudi moj problem, ki se mi je začel intenzivno pojavljati v zadnjem času.
Star sem 25 let in sploh še nisem imel resnega razmerja s kakšnim dekletom. Dejstvo je, da imam že od začetka srednje šole naprej probleme z izjemno nizko stopnjo samopodobe (zardevanje, potenje). Ne vem točno zakaj, ampak ves čas imam občutek, da me ljudje ocenjujejo. Ravno zato sem zelo občutljiv tudi na svojo zunanjost. Sem praktično odvisen od potrditev, ki se nanašajo na mojo zunanjost. Če kdo pohvali moj izgled, se počutim, kot bi zaužil kakšno drogo, dobim energijo in sem prav euforičen. Seveda pa se nasprotno zelo bojim, da bi me kdo užalil na račun izgleda. Verjetno imam tudi zato probleme pri navezovanju stikov z nasprotnim spolom. In opazil sem, da se mi pri tem vedno pojavlja podoben vzorec; ko grem s kakšno punco na čisto neuraden, skorajda prijateljski zmenek sem zelo pogumen, in pogosto mi uspe, da se odlično razumeva (čeprav ji ne dajem kakšnih posebnih znakov, da mi je všeč). Ampak to je tudi vse, kar naredim. Naslednji dnevi po takšnem zmenku so zame prava mora. Napada me tesnoba, otožnost in vedno se sprašujem, ali me bo poklicala. Sprašujem se, ali sem ji všeč, ali misli name, itd. Sam je ne želim poklicati, ne upam si verjetno zato, ker se bojim zavrnitve in neodobravanja. In ko me recimo pokliče čez kak teden (če me), sem zopet ves euforičen in poln energije, obenem pa nekako prestrašen, “kaj pa če bo to resna zveza”(nerazložljiva bojazen). Če se zgodi, da sem dekletu všeč in bi si želela česa več, jo vedno zavrnem, ker se nekako prestrašm tega. In tako se to vedno ponavlja. Zelo pogosto posegam po pornografiji in tam iščem svoje “idealne” ženske.
V zadnjem času pa se mi pojavjajo tudi drugi nezaželjeni znaki, tesnoba, ob določeni uri v dnevu me zgrabi prava otožnost, pomešana z nerazložljivim strahom (spet sem prišel v kontakt z dekletom, ki mi je všeč in se nekako bojim stika z njo). Ne vem kaj mi je in kaj naj naredim. Imam nekakšen strah pred samoto in osamljenostjo.
Je temu kriva nizka samopodoba? Kako jo lahko izboljšam? Ali to lahko rešim sam? Kako? Ali obstaja kakšna knjiga, ki bi mi pomagala pri tem? Morda je razlog za takšno stanje kje drugje?
Obupno si želim rešitve, ker bi si želel navezovati pristne stike z dekleti in končati to moro, obenem pa se ne več tako obremenjevati s svojo zunanjostjo in zunanjostjo drugih (najpogosteje deklet).

Hvala za vaš odgovor.

Robi

Spoštovani Robi,
nelagodnosti v stikih se boste iznebili z vztrajno vajo v površnih izkušnjah,vključitvijo v psihiterapevtsko skupina in ev.medikamentozno podporo. Prvo boste lahko dosegli s pogostim oglašanjem na mreži,dugo in tretje pa boste morali poiskatri pri psihiatru.

G. Robi

Našteti znaki so prej posledica kot vzrok. Za vašo samopodobo boste moral v vsakem primeru poiskati izhodiščni razlog za spremembo v sebi.

Sedanji opis govori, da se kaznujete, ker niste zadovoljen s lastnim fizičnim izgledom. Kakšen pa bi moral ta biti, da bi bilo drugače ?

Vprašajte se, kakšno telo, obraz bi moral imeti, da bi se počutil bolj gotovega vase? Potem pa se vprašajte še, zakaj (zaradi koga) tako mislite!

Zunanji izgled ni edino, kar človek nosi na temu svetu naokoli. Veliko več je vredno tisto, kar nosi v sebi (npr. energija, samozaupanje, poštenje). In zanimivo – ker so ženske v povprečju veliko bolj čustveno orientirane, kot moški, večina žensk bolj ceni in spoštuje to drugo.

Če ste že tako odvisen od pohvale, se naučite naslednjega obrazca:

– vsako jutro vstanite, se postavite pred ogledalo in si petkrat recite:
Danes je lep dan in jaz sem lep in samozavestno stopam vanj.

To ponavljajte večkrat (najmanj trikrat) dnevno. Čeprav se vam bo morda na začetku zdelo trapasto, pa učinkuje. Lahko si izdelate tudi listke z istim sporočilom, ki si jih postavite na razna mesta po sobi, stanovanju, službi.

Ne pozabite! Kdor lepo misli – je tudi lep!