SAMOMOR
Dr. Vanja Fran Rejec, prosim za pomoč in nekaj odgovorov. Bom kratka in jedernata. Ker ima moja sestra v zakonu nekaj težav z možem in njegovimi starši, kar pa traja že 5 let je včeraj izgubila nadzor nad sabo in popila preveliko količino tablet, takorekoč bi se reklo, da je delala samomor. Po tem dogodku so jo odpeljali na urgentni blok v Ljubljani, kjer so jo sprejeli. Kaj so ji naredili ne vem, vem pa, da je na opazovanju 24 -48 ur. Med tem časom so ji (danes) vzeli veliko količino krvi, za preiskave na sodni medicini (tako sem informirana).
Zanima me, kakšen je postopek v nadaljne. Zanima me, ali kdo in kdo je to pozove ostale člane družine (vsaj moža) na pogovor. Kako in zakaj je do tega prišlo in ali se po tem dogodku sploh kdo zavzame za take ljudi, ki so poskušali narediti samomor. Povedati moram še, da je že 10 let epileptični bolnik in z tem je seznanjena vsa njena bližnja okolica in so tudi opozorjeni s strani psihiatra, da morajo paziti, ker občasno prihaja v depresije zaradi nevzdržnih odnosov njenih najbljižnjih. Pri možu doma (kjer živi) jo že vsa leta zmerjajo, da je neumna in nora in da je velika napaka, da se je sploh poročila z njihovim sinom. So zelo oblastni in materialistični.
Sestar ima dva otroka in drugače ne prihaja v nikakršen konflikt z ljudmi okoli sebe, razen z moževo družino, ki je zelo oblastna in samovšečna.
To naj bi bilo na kratko.
Torej: kako postopajo v nadaljnje z samomorilci, ki pa jim na srečo spodleti?
Hvala za čimprejšnji odgovor.
Spoštovana Mia,
Ljubljanska Psihiatrična klinika ima poseben oddelek za krizne intervence, kamor spada tudi samomorilno vedenje.Nahaja se V Kliničnem oddelku za mentalno zdravje na Zaloški.Pacienti lahko sprejmejo v c elodnevno oskrbo, ali pa jih vodijo ambulantno.Strokovnjaki se ne pogovorijo vedno tudi s svojci.Sprejem na oddelek je vedno prostovoljen, saj gre za odprto enoto in pacienta,ki ne želi ostati, ne zadržujejo zoper njegovo voljo.V okviru zdravniškega društva deluje suicidološka sekcija,ki se ukvarja izključno s problematiko samomorov( načini preventive, delo s svojci, v širšem okviru vsebinsko sem sodi tudi telefonska pomoč”klic v stiski””
Sedaj vem nekaj več: Mojo sestro so sprejeli v klinični center na intenzivni oddelek, kjer so ji vzeli kri za preiskavo in so jo 24 ur opazovali. Med tem časom so jo tudi pregledali in imela je tudi pogovor pri psihologu. Zanima me kaj to pomeni, ali bo zdavstveno osebje od sedaj naprej dvignilo roko nad njo in “čakalo”, da se ponovi ali bodo na razgovore in pogovore uradno vabili tudi svojce, da se zadevi pride do dna (- če je sploh mogoče). Mislim, da bi bi bilo v tem primeru to potrebno, ker namig sestre, da bi se vsi pogovorili (o problemih) v prisotnosti tretje osebe nikoli ni padel na plodna tla. Če do pogovor ne pride na pobudo zdravstvenih delavcev (psihologa,…), kako lahko samodejno (anonimno) ukrepam-o (jaz, mama, oče,..), da ne bi ostalo samo pri tem in da se dejanje samomora ne ponovi.
Prosim za čimbolj izčrpen odgovor, ker se bojim, da bo naslednji poizkus samomora bolj tragičen!!!!!!!
Hvala za ponovni odgovor!