samomor
Sam, samomor samo navidezno zgleda kot izhod. Na samomor ne pomisli vsak. Pa se lahko kdo znajde v še hujši situaciji, kot je ponovna izguba ljubljene osebe.
Preden pomisliš na samomor, grem stavit, si rečeš :”Naj gre k vragu vse, za vse mi je vseeno…” In nekdo, ki se odloči sebi reči, “vse je brez zveze”, zlahka reče še”najbolje je, da naredim vsemu konec.” No in grem staviti, da si rečeš tudi “saj drugim je malo mar zame, če me ne bo, še opazili ne bodo”. Ali pa celo “še žal jim bo, ko bom umrl, bodo že videli, kako jim bo žal.”
Pa vendar veš, da marsikaj, kar si rečeš, ko si obupan, NI res. Veš, da ni res, da nikomur ni mar zate. Ne vem sicer kako svoje odnose v partnersvtu sooblikuješ, vendar, ali obstaja kako tvoje vedenje, ki ga bi bilo ugodno spremeniti, da bi tako pripomogel k boljšemu razumevanju? Hudo je, ko nam več stvari ne uspeva. In navadno, kot je bila načeta tema na forumu Srednja leta, o Murpheyevem zakonu, lahko potrdim, da se navadno zgodi več stvari naenkrat. Pravijo, da gre hudič srat na en kup. In takrat, ko gre narobe, ne vem, npr. pusti nas partner, zgubimo službo, se skregamo s prijateljem, potem še avto odrsamo…, to je že velik stres.Š
Oglasi se še kaj. Morda boš pa tu ugotovil kaj novega, kar ti bo dalo misliti, kako lahko najdeš druge rešitve, ki ublažijo izgubo.
Za samomor je treba imeti veliko korajže, ki je jaz nikoli ne bi zmogel zbrati pa če bi bilo še tako nevzdržno. Že samo razmišljanje o samomoru mi da slutiti, da si oseba, ki je sposobna usmeriti svojo energijo tudi v pravo smer. Zberi pravo pot, to je življenje. Po dežju pride sonce, po noči dan, po slabem dobro. Ne pozabi na ljudi okrog sebe, prijatelje, znance. ŽIVLJENJE JE PREKRATKO, DA BI SI GA ŠE SAMI SKRAJŠALI.