Samomor
Razmisljam o samomoru. Ne, ne iscem pozornosti kot nekateri mislite, le nekomu moram povedati. Ubiti se hocem, ker mislim, zakaj toliko truda, zalosti, odlocanja… O tem sem zacela razmisljati nekaj tednov nazaj, ko je bilo v mojem zivljenju veliko zalosti, in enkrat sem se ze skoraj obesila.
Hvala za odgovore!
Vsi bi lahko kdaj naredili samomor. Vsi doživljamo svoje vzpone in padce.In VEDNO je rešitev,samo s pravimi ljudmi se moraš povezati,s takšnimi,ki ti želijo dobro,ne s takšnimi,ki te še dodatno vlečejo dol. Lahko potrebuješ tudi zdravnika,morda kakšna zdravila,ki ti bodo pomagala k drugemu načinu razmišljanja. Samo naprej moraš,ne stati na tem mestu,ker lahko greš samo še dol.Včasih tudi samo mine,samo če je pogosto ali predolgo,potrebuješ več,saj sam človek težko stopi iz tega. Verjemi,da so ljudje,ki te imajo zelo radi,v prvi vsti pa mora vsak človek imeti rad sam sebe.Čaka te delo,prej ko boš začela,prej bo šlo navzgor.
Odločitev v katero smer hočeš je samo izključno na tebi!
Če želiš lahko kaj več poveš,kaj te napeljuje na te misli,kako se razuumeš doma….
To je najlazja predaja..sama imam kar tezke preizkusnje v tem letu..izguba mame, sluzbe itd…se ne predajam…vcasih tudi sama ne vidim vec izhoda a predaje ni…moj moto ko ti je najtezje z glavo skozi zid..pa ne dobesedno 🙂 poizkusi si ponavljat na glas zmorem ne smem obupati nisem na tem svetu, da klonem pred vsako zivljenjsko preizkusnjo..vedi, da za vsakim dezjem posije sonce..povej zdravniku kaj se dogaja s tabo vse je resljivo…
Pozdravljena,
če želiš mi lahko pišeš na [email protected] in se pogovoriva (online ali v živo).
Drži se.
Nekako tako no nekej let nazaj mi je umru oče tako čez noč iz danes na jutri brez opozorila, preživljal sem zelo težke čase ampak vedo sem pomislil na tiste najbližje kako jim je ko nekoga izgubijo, verjetno je meni lažji govoriti ker vem kako je ampak vrjemi družini in prijateljem nikoli ni in ne bo vseeno in samomor potegne veliko stvari in trpljenja za sabo