Samodestruktivnost?
Spoštovani,
končno sem se odločila povprašate nekoga za strokovni nasvet glede moje že prav nadležne razvade oziroma karkoli to že je.
Namreč že kot osnovnošolka sem si začela gristi nohte, sčasoma se je to nadaljevalo v grizenje obnohtne kožice. Starši so me sicer opozarjali vendar ni ravno zaleglo.
Zadnjih 5-6 let pa se je vse skupaj spremenilo v skoraj pravo samodestruktivnost, saj ko sem živčna nestrpna, pod stresom, jezna, v pričakovanju ali pa pač se samo dolgočasim, dobesedno pocufam in zgrizem nohte in kozo ne samo ob nohtih temvec tudi na blazinicah. Do zivega, da mi veckrat tece tudi kri. Ne ustavi me niti bolecina. Enostavno nadaljujem. Ne glede kje sem, sama ali v javnosti, doma ali v sluzbi itd.
Vse skupaj se ponavadi niti ne uspe zaceliti, saj se veckrat zalotim kako si npr. z kazalci “praskam” kozo s palcev ali podobno. Nohti so ze spremenili obliko, prav tako sami prsti.
Vse skupaj je postalo ze izredno motece, ne samo zame temvec tudi okolico. A se enostavno ne morem upreti. To pocnem skoraj nonstop kadar nimam “zasedenih rok” s cim drugim. Da pa je problem res perec, naj povem, da sem stara ze cez 25 let.
Hvala za kakrsenkoli nasvet kaj storiti ali pa razlago kaj je lahko narobe z mano.
Spoštovani!
Kakšno prisilno vedenje, mi lahko to razložite? To si jaz delam že od 4 ali 5 leta dalje, zdaj sem star 20 pa ni šans da bi nehal, vedno hujše je. Sem že probal velikokrat pa sem po 1 mescu pado v totalno depresijo. Imam občutek kot da mi nekaj manjka. Kaj je vzrok temu? Stvar je popolnoma enaka kot pri “zivcek”. Hvala!
LP, miki
Tudi jaz sem si grizla nohte do petnajstega leta, potem pa sem se enostavno odločila, da ne bom več, ker hočem imeti lepe, dolge in nalakirane nohte. In to mi je bila največja motivacija in sploh mi ni bilo težko odnehati, čeprav so mi starši vsa leta prej težili, grozili in počeli vse živo, da bi me odvadili.
Sem pa imela podoben primer tudi pri šestletni hčerki, ki si je s kazalcem leve roke praskala kožo na palcu. Blazinico je imela popolnoma uničeno. Vendar pa sem bila zalo vztrajna in sem jo vsakič lepo opozarjala, ko sem videla, da je spet na delu in počasi se je nehalo. In zelo je bila ponosna, ko mi je pokazala, kako lep prst ima, ko je zaceljen.
Vsakič, ko se zalotiš, da to spet počneš, poskusi svoje roke zaposliti kako drugače. Jaz sem imela težave, ko sem nehala kaditi, ker nikakor nisem vedela, kaj naj počnem z rokami in sem ponavadi zvijala in zlagala prvi papirček, ki mi je prišel pod roke, pa sem tudi to prerastla.
Veliko sreče pri premagovanju težav.