pozdravjljeni,
pisem vam, ker so se mi v daljsih casovnih presledkih zgodile dokaj cudne stvari. Nekoc sem se sprehajala po LJubljani in nenadoma sem slisala otroski,tanek,napol cvilec glasek, ki me je 2x poklical po imenu. Sprva sem mislila, da se kdo norcuje iz mene, vendar so bili okoli mene sami neznani ljudje. Ta dogodek me je malo prestrasil, nato, pa se mi je zgodilo med neko voznjo v avtu s sosolkami, da sem ( ko sem jaz mislila da gledam samo skozi okno) ocitno nezavedno prav socno zaklela (ceprav nimam take navade). Veljam za mirno osebo in ko sta se sosolki smejali, meni sploh ni bilo nic jasno in ko sta mi povedali, jima sploh nisem mogla verjeti. To je ocitno trajalo sekundo,dve ampak jaz sem bila 100% da sem se samo malo globlje zazrla skozi okno. Naj povem, da sem dokaj zamisljena oseba, v tem smislu, da se prepustim svojim filmom. Tudi v primerih, ko me kdo dolgocasi z govorjenjem ga v bistvu “navidezno” poslusam in sodelujem ampak vzporedno s tem lahko mislim in premisljujem o cem drugem.Enako velja, ko hodim okoli, vedno se zako “zatopim” v svoje misli, da na koncu lahko prijatelja gledam v oci,ko mi gre nasproti ampak ga sploh ne registriram. Zaradi tega, sicer skusam kasneje obrazlozit, vendar vem da se jim zdi moja razlaga banalna in nekateri mislijo da sem tolko fina in jih enostavno izignoriram.
Se opravicujem, ce sem zakomplicirala, ampak kar tezko je ekzaktno opisati tako kot bi rada:)
Zanima me vase mnenje ali je z mano kaj ze narobe, ali pa imam potenciale da bo se kaj narobe?

Spoštovana Cipresa,

to, da ste imeli vtis, da slišite eno ali dvozložnico, je najverjetneje iluzija, to je elementarna slušna zaznavna motnja, ki ima za osnovo realen šum, ki pa jo zaradi utrujenosti, čustvene napetosti, ali pa intenzivnega razmišljanja in koncentracije pozornosti v drugo smer, prepoznate kot klic po imenu. Če ima zadeva te dimenzije še ne predstavlja nevarnosti in potrebe po posebnem ukrepanju, to bi se pojavilo šele, če bi slišali stavek ali več.

Gledati, vendar ne videti, je pogosta lastnost zaljubljenih in zamišljenih, pri katerih je vsa miselna pozornost usmerjena le v trenutno področje zanimanja. Prepričan sem, da zaradi takšnega stanja niste nikoli zgrešili stopnice ali zgrešili steber cestne svetilke, to bi namreč pomenilo resno motnjo vida, perifernega ali centralnega tipa, kar bi zahtevalo neposreden zdravstveni pregled.