Zdravo,

rada bi samo opisala moj primer, ki k sreči ni tragičen, kot so nekatere od življenskih zgodb na forumu. Koliko jih dejansko je tako in tako ne bomo vedeli nikoli.
Zgodilo se je, ko sem bila stara 10 let. Neznanec, ki me je ujel v enem tistih velikih, praznih, neosebnih stanovanjskih blokov, me je pritisnil ob steno, grobo zgrabil za mednožje in komaj zrasle prsi. Uprla sem se kakor sem vedela in znala in potem je pobegnil. Doma sem osuplo strmela v svojo podobo v ogledalu in se držala za boleči predel, kjer me je zagrabil. Sama se “tam” nisem dotaknila do 17. leta. S spolnostjo sem pričela s 23. leti. Po oceni drugih sem precej spolno privlačna (sama sebi se nisem nikoli prej zdela, šele zdaj v zadnjih letih), vendar me je bilo moških strah. Še zdaj, po 20. ih letih od tega dogodka, se bojim blokov in se v bolj poznih večernih urah s strahom oziram čez rame.
Kako ste tiste, ki ste dejansko izkusile posilstvo, zmogle premagati strah? Občudujem vas in vam želim vso srečo v življenju.

Lp, Daisy