draga karmen, po nasvetu drugih mamic se obračam še nate!

stari smo 8 mesecev pa bi se samo dojili. uvajanje goste hrane pa nam ne gre in ne gre. naj vam opišem naš postopek;
– zjutraj okoli 6-7 dojenje
– ob devetih 30-50 ml sadne kašice dojenje
– ob 12 dojenje za zaspat (spimo 3 ure) in ko se zbudimo nočemo ničesar ne dojenja ne goste hrane do 17.
– ob 17 ji ponudim zelenjavno kašico pojemo 10-20 ml in se še dojimo
-ob 19 pojemo 50-70 ml sadne kašice in se še dojimo
– ob 21.30 gremo spat z dojenjem
ponoči se pa še dojimo 1-3x, kakor kdaj.

sedaj me pa zanima kdaj lahko pričakujem obrok brez dojenja, jaz sem že čisto obupana. tašča pravi da jo z dojenjem samo razvajam, vendar hči pa noče nič drugega pojesti. toliko kot sem vam napisala poje z težko muko.

vem da mogoče pretiravam, vendar nevem kako bo ko bom šla v službo, saj tudi flaše ne mara.

naj omenim da je velika 67 cm in težka 7kg – je bolj drobcena.

upam da mi boš lahko kako pomagala, kako pojesti več goste hrane in se manj dojiti!

Imam enak problem. Sin je star skoraj 8 mesecev in se samo doji. Zelenjave sploh ne zeli jesti, od sadja pa mu ustreza le hruska, morda kdaj pa kdaj se kaksna jabolka in banana.
Na flasko ne zna piti (zdaj je bolan in bi zelela da pije caj, vendar zavraca flasko in se z njo igra in poliva), na zlicko pa zelo malo spije.
Zaspi samo ob dojenju, tako, da z ocetom ali babico sploh ne more iti spati. Kako bo to ko bo cas za sluzbo.

Kaj narediti?

Natasa

Dragi Nataša in Karin

Dovolita da vama na to vprašanje odgovorim tudi jaz.
Pri nas je bil pri prvem otročku podoben problem.Na vse kriplje smo se trudili,da bi poleg dojenja znala piti tudi po steklenički (kaj pa veš kaj pride,za vsak primer je fino da obvlada tudi to tehniko-vsaj meni).Dolgo časa smo se trudili.Že je kazalo da ne bo nič s flaško,ko je kar naenkrat ugotovila,kako se nastavi jeziček in vsa ostalo pri pitju s stekleničke.
Res je potrebovala kar nekaj časa,ampak ji je uspelo.Potem smo imeli še nekaj časa sesalne zmede,ampak smo se tudi temu privadili.
Kar se pa tiče njenega prehranjevanja,smo imeli tudi sami hude težave,sploh z uvajanjem zelenjave,mesa,….,ma kar veliko je bilo tega..Moje laično mnenje in izkušnje so,da otrok že zelo zgodaj pokaže ali bo jedec ali ne.Naša nam je pokazala,da potrebuje zelo malo in da je njen okus (kaj hoče) zelo izbran:SADJE in še enkrat SADJE.
Ne izgubljajta živcev.Če ena stvar ne gre v male ritke,poskusita najti drugo.Ni vrag,da ne bi enkrat ugotovili kaj odgovarja malim lačnim ustecam.
Upam da sem vama kaj pomagala.
Srečno in veliko potrpljenja (slednje je pri otročku nujno potrebno).

Pozdravljeni mamici!

Verjemem, da je težko in vaju skrbi, ker vajina dojenčka ne pojesta toliko, kolikor vi menite, da bi moral. Toda koliko pa bi moral pojesti osemmesečni dojenček? Pa začnimo drugače: tako kot so otroci različni, smo različni tudi odrasli, nekateri jemo večkrat, po malem, nekateri jedo 3x na dan in večje količine. Nekateri ljudje smo boljk okrogli, enkateri suhi. nekateri pojedo na dan zelo veliko kalorij, nekateri minimalno, imamo različne presnove in se različno gibljemo… Ali je torej smiselno predpisovati natančno količino in urnik obrokov?

Predlagam, da naslednji teden vestno zapisujeta vsako hrano in pijačo ter ure, ko in kar je doejnček pojedel in popil. Tako bosta dobili malce boljšo predstavo in približen vzorec hranjenja vašega otroka in verjetno tudi ugotovili, da na daljši rok vseeno nekaj poje 🙂

Naj vaju tudi potolažim, da do konca prvega leta otrokovega življenja dojenje zadostuje tudi 75% potrebam otroka.

Služba? Brez skrbi. Iz izkušenj številnih mamic. Otroci nenavadno hitro ugotovijo: mamica tukaj = dojenje in obratno. mamice ni = dajte mi kašo! Pri polni skledi še nihče ni stradal.

Kaj pa vseeno lahko storite, da bi otrok morda pojedel več?

Moj čudežni dogovor je MALICE. Ponudite otroku hrano pogosto in na večih koncih, obenem pa tudi poskrbite, da bo otrok dejavno udeležen tudi pri družinskih obrokih. Nič hudega, če le paca in meša po krožniku, pomembno je, da bo sčasoma ugotovil, da so obroki namenjeni hranjenju. In v družbi je prijetneje.

Tole sem tudi pravkar zapisala v odgovor mamici s podobnim vprašanjem:

Včasih se hecam in pravim, da naš najmaljši živi samo do malic in dojenja. Matere, ki dojimo svoje otroke vemo, da naši otroci živijo po drugačnih življenjskih ritmih kakor odrasli. Dojeni otroci se ponavadi dojijo pogosto in nimajo postavljenih točnih urnikov. Tudi ko dojeni otroci začnejo z uživanjem goste hrane, je njihova lakota porazdeljena preko celega dneva in ne skoncentrirana prav ob določenih urah, ob času obrokov. Tudi količina hrane, ki jo zaužijejo otroci, je na začetku zelo majhna. Zato majhni otroci potrebujejo več obrokov z manjšo količino hrane. Majhni otroci neverjetno hitro pokurijo energijo in jo tudi ponovno hitro napolnijo. Prav zato so malice zelo pomemben del prehranjevanja majhnih otrok. Večina prehrambenih strokovnjakov se bo strinjala z dejstvom, da je bolj zdravo jesti manjše količine hrane v več obrokih, porazdeljenih preko celega dneva, kakor da imamo samo tri glavne a težke obroke dnevno. Bistvo zdravih malic je zato v tem, da je hrana, ki jo jeste v vaši družini zdrava in kar najbolj blizu naravnem stanju, kolikor je mogoče.

Za dojenčke, ki šele začenjajo jesti gosto hrano so vsi obroki pravzaprav le malice, zato ste lahko še močno prilagodljivi. Za kakšen obrok se bo vaš dojenček morda samo dojil, za kakšen obrok bo morda pojedel le malce pretlačenega kuhanega krompirja ali banane ali kuhanega korenčka in brokolija…

Po prvih začetkih pride težja stopnja: eksperimentiranje! V tem obdobju je otroku okusna in dobra prav vsaka hrana, v katero lahko globoko potiska prstke, jo packa in mečka in preizkuša, kako daleč lahko poleti… Na taki stopnji otroci obožujejo goste sokove, mesne omake, jogurte, skute, na sopari kuhano zelenjavo in drobljenje kruha,…

Ko otroci spet malce zrastejo in postanejo mobilni, se tako veliko plazijo ali že hodijo in raziskujejo svet okoli sebe, da včasih enostavno nimajo časa za hranjenje. Takrat je najbolje, da v kuhinji ali jedilnici določimo stalno mesto, kjer pripravimo posodo s hrano. Ko bo otrok pritekel mimo, si bo po želji s hrano in pijačo kar sam postregel. Primerna hrana so razni zdravi polnozrnati in zelenjavni pečeni kolački in sadje ali na sopari kuhana zelenjava.

Kljub zgoraj napisanemu pa je vseeno dobro, da poskušamo našemu otroku počasi dopovedati, da je dobro, da se med uživanjem hrane ustavi, usede in v miru poje. Če drugače ne zaradi tega, ker tako jemo bolj počasi in hrano lažje prebavljamo. In tudi zato, ker je tekanje naokoli s polnimi usti lahko nevarno, da se otroku hrana ne zaleti.