Locila sem se preselila nimam nikogar otroci skupno skrbnistvo.
Jokam ne morem vec skoz mislim nanju.
A pride kdo ki bi me poslusal? Rabim prijateljico

Verjetno ne. Kaj naj naredim

Spoštovani,

Nimam kakšnega praktičnega nasveta. Vaša žalost je razumljiva. Mogoče lahko dodam to, da ima tudi ta žalost svoj namen in da bo po določenem času izzvenela. Namen žalosti je, da se postopoma poslovite od prejšnje situacije, ko ste imeli otroka ves čas ob sebi, in sprejmete novo, ko sta z vami del časa. Lahko si predstavljam kako težko vam je. Vendar ravno s pomočjo žalosti boste sprejeli to novo situacijo in seveda tudi dejstvo, da vas imata otroka enako rada in vi njih. Da ste enako mama kot prej in da sta otroka enako vaša. Iz izkušenj lahko povem, da starši v podobni situaciji večkrat najdejo tudi pozitivne strani. Recimo, da imajo več časa zase in za svojo socialno mrežo – lahko recimo vzpostavijo ali okrepijo odnos s kakšno prijateljico, ki bi vam prisluhnila …

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Draga moja, od kod si? …rada ti prisluhnem. S