Minevata 2 meseca odkar sem v 6.mesecu nosečnosti izgubila punčko. Hudo je in si ne znam predstavljati kako bom to preživela.
Moja mala, danes sem ti spet prižgala svečko. Pogrešam te.

Draga mamica, hudo mi je zate in za tvojo punčko..
Bolečina žal ne bo nikoli izvenela, le navadila se boš z njo živeti :(( Tudi sama sem pred 6 meseci (tik pred porodom) izgubila svojega sinčka, ki se je žal mnogo prezgodaj pridružil ostalim angelčkom…

sožalje obema…….
.in vsem mamicam,
ki so izgubile svoje sončke………

Pozdravljena Mamica,
v srcu čutim s tabo. Čutim tvojo bolečino in tvoja vprašanja, ki se ti porajajo. Veš, ni tolažba, vendar večina nas, žalujočih staršev, smo se spraševali podobno kot ti. SI v obdobju sprejemanja smrti tvoje hčerke. Šok se je umaknil, realnost buta in na tebi je, kaj boš s tem naredila. Sprejela boš, nikoli pozabila, ne boj se tega. IN veš, z vsakim korakom, ko boš odpirala svoje srce izgubi boš znova lažje živela. Sedaj je čas z žalost, a žalovanje. Prepusti se, odpri srce tudi žalosti..Žal, žalovanje ne pozna bližnjic in le pot žalosti je prava pot. Je pa pot, ki sigurno vodi v lepši jutri.NIkoli več ne bo tako hudo kot je sedaj. Vsak korak, vsak dan, ki ga preživiš je uspeh in nekam pelje..ne pelje v “nikamor”…
kar pogumno v nov dan, prepusti se, prisluhni sebi…
če boš želela se pridruži skupini ( inf. na društvu), nisi sama. Veliko nas je, ki smo se podali na pot in jo uspešno premagujemo,….

veliko, veliko moči na tvoji poti,
Petra,S.