S hipnozo proti odvisnosti z drogami
Hipnoze kot koncept najbrž ne gre tako hitro odpisati, če se najprej poučimo kaj to je, kaj ni in kakšno mesto in domet ima v psihoterapiji + ali v Sloveniji obstaja kak dober hipnoterapevt.
Stvar lahko namreč tudi obrnemo in rečemo, da je hipnoza naravno stanje, da smo 95% časa na autopilotu, brez aktivnega zavedanja, vedenjski vzorci kroničnega odvisnika so pa sploh vzorčen primer, ko mezolimbični, najbolj primitivni del možganov, prevzame volan iz rok razuma.
Predvsem je potrebno vedeti, da mora biti za hipnozo subjekt predispozicioniran. Hipnoza namreč učinkuje samo na kakih 15% populacije.
Predvsem pa ni treba v hipnozo polagati ne vem kakšnih upov. Morda lahko malce pomaga pri vzrdževanju abstinence, prav gotovo pa sama hipnoza ne bo odpravila zasvojenosti. Čarobne palice ni, tudi v hipnozi je ne boste našli.
Edina prava rešitev je TRDNA VOLJA in neizmerna želja po življenju brez odvisnosti…..Je težko,vendar če si to resnično želiš lahko uspeš….vse ostalo je v narekovajih,to si zapomnite!!!
Lahko si poiščete strokovno pomoč,(kar ni slabo),lahko se prijavljate na tisoče različnih terapij, na koncu boste zopet vi tisti in vi boste odločali o svojem življenju!!!
TOREJ, ODLOČITEV JE VAŠA KAKO BOSTE ŽIVELI,VSE SE DA,TRDNA VOLJA DELA ČUDEŽE!!!
ghost77
dobro povedano!
Popolnoma se strinjam. Ko stojim pred oviro in ne zmorem naprej, mi človek naravnan v dobro pomaga odkriti v sebi tisto, kar trenutno ne vidim in zato mislim, da ne zmorem več naprej.
Ko v sebi odkrijem potencial, tisto lepo, tisto vredno… zmorem naprej – KORAKE DELAM SAM – NIHČE PA NE NAMESTO MENE!
Ko delam korake sam, je vedno več razlogov za okušanje zadovoljstva, sreče, saj se lahko pri vsakem koraku v dobro, veselim sprotnega uspeha, ki samo raste, če si le želim in priznam, da sem vreden dobrega!
D.P.
Želja in volja sta gotovo potrebna, v naketerih primerih nujna ali odločilna faktorja zdravljenja bolezni, vendar ne gre pozabiti, da je odvisnost prav to, bolezen, z dokazljivimi, vidnimi in včasih žal trajnimi, ireverzibilnimi posledicami. Samopovzročena, nedvomno, toda podobno lahko pogosto rečemo za diabetes 2 in druge bolezni, pa elementa volje ali morale, v enačbi ni.
Enodimenzionalno gledanje na zdravljenje bolezni odvisnosti kot izključno stvar volje lahko vodi v hude psihološke pritiske v primeru neuspeha ali relapsa. “ti v bistvu sploh nočeš ozdraveti, vseeno ti je za nas, ne ceniš naš dovolj, sploh me/nas nimaš rad, ti uživaš, nas si pa vse ubil, šele ko boš sam in na cesti se boš res odločil, to je zato, ker si egoist, ateist, zate 3 leta komune očitno niso dovolj itd itd.
Poznam primer, ko se je oseba po neuspeli terapiji z implantom pod občutki krivde in psihološkimi pritiski očeta zlomila in si vzela življenje.
Da ne bom narobe razumljen, jasno da je faktor želje in volje pri boleznih odvisnosti še bolj pomemben kot pri drugih boleznih, vendar gre pri dolgoletni odvisnosti od opiatov za bolezen, kronično in po pravilu degenerativno in (žal) ni vse odvisno samo od volje in ni vse samo v glavi. oz. je., vendar ne mataforično, ampak dejansko.
Na srečo vemo vedno več o spajanju g proteinov, o receptorjih, neurotransmiterjih etc, imamo t.i. funkcionalni MRI (ki kaže, da so okvare po jemanju cracka ali metamfetamina še hujše) in ob tako rapidnem razvoju biotehnologije se morda obeta dejansko zdravilo za bolezni odvisnosti, ker trenutno so stopnje uspešnosti zdravljenja (če ga definiramo kot dolgoročno abstinenco izven nadzorovanega okolja), ne glede na metodo, zelo nizke, <3-5%.
@D.P.—-Pozdravljen!!
Tvoj post je ves point kateraga sam zagovarjam in se ga držim! Želel sem si čistega življenja,želel sem si družino,želel sem si avto,želel sem si svoj place,stanovanje,vse to imam,zakaj…ker sem si želel in trdno stal za svojimi željami……Vse odločitve so bile moje,slabe kot dobre pa vendar nekako prevladujejo dobre,poztitivne ker so lepše in veliko boljše!!
Hvala ti za dobre misli!!