Rmanovo olje
Rmanov olje oziroma macerat (zelišča namočena v olju) se naredi iz posušenega rmana. Naberemo ga, ko cveti in uporabimo tako cvetove, liste kot tudi stebla.
Posušen rman na drobno narežemo s škarjami (ali ga sesekljamo v blenderju, sekljalniku) in napolnimo steklen kozarec za vlaganje do približno 2/3, tako da je “rahlo natlačeno”.
Do vrha kozarca nalijemo olje (lahko olivno – je najbolj stabilno, lahko pa tudi druga – sončnično (nerafinirano), mandljevo, jojobino…).
S kakšno leseno palčko (kitajsko, npr.) dobro požokamo, da pride olje res med ves rastlinski material.
Olje mora prekrivati ves rastlinski material. Po kakšne dveh dneh preverimo in po potrebi dolijemo olje.
Postavimo na temno mesto na sobni temperaturi (npr. kakšna kuhinjska omarica), zaščitimo podlago – ker je običajno, da bo olje polzelo ven in bo podlaga oljnata.
Po 4 tednih (vmes lahko večkrat premešamo) precedimo skozi gazo, tetra plenico ali kaj podobnega – dobro ožamemo rastlinski material in ga damo na kompost.
Olje shranimo na hladno in temno mesto.
Uporablja se topikalno lahko pri ekcemih, izpuščajih, pikih insketov, opeklinah, nečisti koži, proti staranju kože…kot dodatek kopeli, za zaustavljanje krvavitev, celi rane, pri prekomernemu izpadanju las, pri krčnih žilah, hemoroidih.
Lep pozdrav,
dr. Tina Mele
Pozdravljeni,
pri uživanju maceratov (zelišča namočena v olje) je treba biti izredno previden. Obstaja tveganje, da se razvije plesen (ne samo tista vidna na vrhu…ampak se v olju oz na dnu pojavijo kot neke “nitke”). Usedlina je sicer dokaj običajna, ampak če se ta usedlina “vleče”, so kot neke nitke, je to verjetno plesen. In če to uživamo, ni ravno fajn (pri zunanji uporabi je tveganje za kakšne težave tudi v primeru plesni manjše – vsekakor pa se macerat zavrže, če ugotovimo plesen).
Pri uporabi suhih rastlin je tveganje sicer manjše, še vedno pa obstaja, zato jaz načeloma ne priporočam uživanja maceratov – ampak jih uporabljam striktno za topikalno (zunanjo uporabo). Za notranjo uporabo (uživanje) se raje poslužujem drugih pripravkov (čaj, tinktura, sirup…)
Drugo so kulinarična olja – zopet uporabimo nujno suho rastlino, izbiramo rastline, ki imajo same po sebi zelo dobro protimikrobno delovanje (česen, rožmarin, čili…) in za kulinarično olje damo precej precej manj, rastlinskega materiala, kot za macerat in je tudi zaradi tega tveganje za plesen potem manjše.
Tudi ne priporočam delanja maceratov na soncu. Oljčno olje je sicer dobro stabilno, vendar vseeno svetloba lahko pospeši oksidacijske procese in olje “pokvari” (žarkost) in s tem zopet v telo vnašamo morebitne škodljive snovi.
Lep pozdrav,
dr. Tina Mele