ribice – pomoč
Dobrih 14 dni imamo akvarij in že nam je ena ribica poginila. Ta je bila pajčolanka, imam še teleskopko, zlato ribico in enega čistilca. Ker o ribah res ne vem čisto nič, me zanima, kaj bi bil lahko vzrok smrti. Opažam pa tudi, da zlata ribica dobiva črne fleke in sicer najprej po škrgah, sedaj pa tudi že drugje.
Za vsako pomoč in nasvet vam bom zelo hvaležna.
Danes pa tečem tudi v knjižnico po kakšno knjigo o ribah.
Ne vem, če ti bo to kaj pomagalo. Jaz sem imela toplovodne ribice, ki so bile nekaj časa zdrave, nato pa se jih je začela lotevati bolezen, še posebno, ko smo dokupili ribe in jih dali v akvarij k drugim ribam.
Pomembno je to, da ko ribe iz trgovine prvič daš v akvarij, da vodi dodašj vitamine ter neke kapljice, ki so proti okužbam. Prepričana sem, da so bile tvoje ribe okužene že ko ste jih kupili. Če si nov lastnik rib, niti ne prepoznaš bolezenskih znakov v trgovinah in se ti vse zdijo enake. S časom boš tudi to opazila. Glede temne lise na plavutih ali pa celo po telesu, pa ti ne morem povedati nič drugega (verjetno je kakšna plesen), kot da preveriš v knjigi za katero bolezen bi šlo in čimprej začneš zdraviti akvarij. Dobijo se različna zdravila (nekatera so skoraj za vse).
Po vsej verjetnosti pa se ti ribe ne bodo pozdravile. Žal je velikokrat tako. V primeru, da ti vse poginejo in boš kupovala druge ribe, obvezno predhodno razkuži sedanji akvarij (prevreš pesek, korenine,…vse kar je v akvariju, zamenjaš vodo), ob nakupu pa jih nekaj časa opazuj, da se boš prepričala, da izgledajo zdrave, prodajalca pa prosi, če doda vodi v vreči nekaj kapljic snovi proti poškodbam med transportom ali pa vitamine!
Upam, da ti bo uspelo pozdraviti ribice! Pa ne pozabi poročati kako poteka zdravljenje!
Ljubiteljica, hvala za informacije.
Razkužilo imam in ga dodajam vsakič, ko menjam vodo.
Z ostalimi ribicami je do sedaj vse v redu. Zlata ribica pa se barva, ker je menda samec. Pri ribah naj bi itak obstajalo tveganje, da ti kakšna pogine. Vzroki so lahko različni: od stresa do same šibkosti ribe, pa verjetno še kaj.
Verjetno se bom morala še marsikaj naučiti, ker sva se z možem sedaj navdušila za velik akvarij s toplovodnimi ribicami.
Lep pozdrav!
Poglej si tole stran, mogoče boš našla kakšen nasvet!
Ampak zlate ribice pa niso za toplovodni akvarij? Kakšno temperaturo vode pa imajo? Zlate ribice, kamor spadajo tudi pajčolanke in teleskopke nimajo istih potreb kot čistilec, tako da tudi ta kombinacija ni čisto OK. Kaj pa prezračevanje akvarija?
Ali je akvarij bil biološko uravnovešen preden ste naselili ribe?
Pri nakupu ne dodajamo zdravil v akvarij, ampak imamo nove ribe v karanteni – se pravi v drugem akvariju.
Lp, Yo
Hvala lepa, vsak nasvet mi koristi.
Ne, saj zdaj še nimamo toplovodnega akvarija. Tega ima sedaj hčerka, verjetno si bomo pozneje omislili enega res velikega. Prezračevanje mislim, da je v redu, ker se dovaja kisik.
Pa še eno, mogoče neumno vprašanje, ampak res nimam znanja o ribah. Kaj pomeni, da je akvarij biološko uravnovešen?
LP
Izbrala sem nekaj iz akvazina in upam, da bo v pomoč.
Lp, Yo
KAKO ZAČETI?
Prvo kar potrebujete je načrt! Katere ribe želite imeti? Želite akvarij z rastlinami (toplo priporočam) ali brez? Kamni, korenine, plastika=kič? In predvsem – KJE BO AKVARIJ STAL! Vse to morate premisliti PREDEN kupite akvarij in ribe ter rastline in še kaj. S tem prihranite marsikak tolar in čas. Ko ste določili mesto, kamor boste postavili akvarij, ga natančno izmerite, da ne boste kupil prevelikega.
Če ste si omislili zelo velik akvarij, je pametno ugotoviti, katera stena je nosilna. 1L vode namreč tehta 1 kg, če pa dodamo še stojalo, pesek, kamne,…, je 100L akvarij precej težji od 100kg.
Druga pomembna stvar, ko kupujete akvarij, kupite ČIM VEČJEGA! Večji je akvarij, lažja je skrb zanj. V večji akvarij lahko naselite več rib, lažje je kontrolirati vsebnosti nitritov, amoniaka, nitratov,… Iz lastnih izkušenj vam povem, da je neprimerno lažje skrbeti za 100L kot pa za 30L akvarij. Poleg akvarijske posode potrebujete še grelec, filter in vodno črpalko ter pokrov z lučmi (1 ali več). Ponavadi se dobi akvarije v kompletu – to pomeni, da poleg same posode dobite še filter s črpalko, grelec in pokrov.
Ko akvarij prinesete domov, ga najprej postavite na akvarijsko stojalo oziroma na mesto, ki mu je namenjeno. Med akvarij in podstavek/stojalo je pametno dati plast stiroporja ali kake druge pene, ki izravna izbokline. Ko je akvarij postavljen, ga napolnite z vodo in preverite, če pušča. Preverite tudi delovanje grelca, vodne črpalke in luči. Peska, rastlin, kamnov ne dodajajte!
Ko ste 100% prepričani, da akvarij ne pušča ga zopet izpraznite (nikoli ne praznite akvarija tako,da ga dvignete in vodo zlijete – steklo bo namreč počilo!). To lahko storite na več načinov – lahko z vedri zajemate vodo iz akvarija ali pa (lažji način) kupite posebno cev (dobi se jo v trgovinah za male živali) za čiščenje akvarijev. Priporočam cev. PRED PRAZNJENJEM OBVEZNO IZKLJUČITE GRELEC, FILTER IN LUČI!
Ko je akvarij prazen, lahko začnete z dodajanjem podlage in peska. Sama kot podlago uporabljam železovo podlago. Najprej dajte nekaj cm (3-4) podlage, ampak samo tja kjer bodo rastline (zato je potreben načrt!). Na podlago potem dajte pesek (sama uporabljam črn pesek, ki ga pred uporabo dobro sperem), debelina pri zadnji stranici naj bo okrog 7-10cm (skupaj s podlago) proti sprednjemu delu pa naj rahlo pada – dobimo občutek večje globine.
Ko sta pesek in podlaga notri, se lahko lotimo sajenja rastlin. Najbolje je rastline iste vrste saditi v skupine. Vse pa je seveda odvisno od vsakega posameznika in njegovega okusa. Ker ste bili pridni in ste že prej naredili načrt kje bodo kakšne rastline, vam zdaj ni treba kaj posebno premišljevati, ampak lahko samo sadite. Če so korenine predolge, jih skrajšajte. Na koncu dodajte še kamenje in korenine (korenine nekateri dodajo takoj na začetku; preden dodajo pesek, ampak meni ta način ni preveč všeč – rada jih namreč premikam naokoli, kar pa je težko, če so napol zakopane) ter akvarij napolnite z vodo (lahko jo vlivate preko filtra, lahko pa na dno postavite krožnik in nanj vlivate vodo-v nasprotnem primeru bo pesek zaradi curka odplavilo in ga bo povsod polno).
Lahko dam zdaj ribe not? ABSOLUTNO NE!!!!!!!!!
Akvarij še zdaleč ni nared za ribe. Najprej ga je treba zagnati! Torej vključite grelec in ga naravnajte na temperaturo, ki je idealna za ribe, ki ste si jih izbrali (NAČRT!!!!).
Zagon akvarija (angl. cycling):
V akvariju se morajo naseliti in namnožiti bakterije (v filtru, podlagi), zato pa je potreben čas. Zagon lahko traja 1 teden, 2 tedna, 4 tedne, odvisno od vsakega akvarija. Moj 100L akvarij je potreboval 2 tedna, 30L štiri tedne, 40L pa 1 teden.
Kako zagnati?
Sama akvarije zaženem tako, da notri vsak dan vržem malo hrane. Vsak drugi dan merim amoniak in nitrite. Ko začne prvi upadati, začnejo naraščati nitriti – kar pomeni, da so dobre bakterije začele razgrajevati amoniak v nitrite. Ko začnejo nitriti upadati, se povečuje količina nitratov – to pomeni, da so dobre bakterije začele spreminjati nitrite v nitrate. Nitrati so mnogo manj strupeni kot nitriti in amoniak (katerih količina naj bi bila 0 v uravnoteženem akvariju). Ko nitritov in amoniaka ni več (jih ne morete izmeriti), vrzite v akvarij še malo hrane in če tudi po tem nitritov in amoniaka ni, lahko začnete POČASI dodajati ribe. Ne dodajte vseh rib naenkrat! To bi bil prehud udarec za bakterije!!!!
Čestitam! Uspelo vam je postaviti in zagnati akvarij!
OPTIMALEN AKVARIJ
Dovolj velik ustrezen akvarij : Premalo se upošteva, da bi bil za začetnike bolj primeren čim večji akvarij. Vemo, da so večji akvariji biološko bolj stabilni, žal je močan protiargument finančne narave. Vsekakor pa je potrebno pri iskanju kompromisa bolj upoštevati prvo trditev!
Ustrezna tehnična oprema : Je zelo odvisna od tipa in naselitve akvarija: v primeru sladkovodnega, toplovodnega akvarija z rastlinami je pomembna ustrezna razsvetljava : tako intenziteta v lumnih ali luxih, kot čim bolj naravne širokospektralne valovne dolžine, kot tudi ustrezna fotoperioda (zagotovimo jo s časovnim stikalom); svetloba je bistvenega pomena in eden od nujnih pogojev za optimalno uspevanje rastlin in s tem za uspešen akvarij! To zahteva podrobnejšo obravnavo, a brez poznavanja osnov je težko urediti uspešen akvarij. Za mnoge rastline ima povprečen akvarij prešibko svetlobo, nekatere rastline pa po drugi strani ne rastejo pri premočni svetlobi ali pri neustreznem spektru svetlobe. Vedno bolj se uveljavlja spoznanje, da potrebujejo rastline čim bolj popoln spekter (»dnevna svetloba«) in da samo specialne rdeče žarnice (tipa »gro-lux«) niso najboljše! Večina vodnih rastlin celo bolje uspeva pri zelenem spektru okoli 6500°K. Mnenja so tu zelo protislovna, zato v dvomu damo več različnih tipov žarnic, da se zagotovi čim širši spekter; pravilno pa je seveda namestiti čim bolj optimalno svetlobo za določen tip ureditve in zasaditve. O tem se premalo piše in diskutira, gre za izjemno pomembno področje, kjer se še vsi učimo! K sreči se tudi tehnika fluorescentnih žarnic izboljšuje, so se že pojavile žarnice z večjo svetilnostjo, daljšo življenjsko dobo in boljšimi spektri. Razvoj gre naprej tudi na področju HQL in HQI žarnic, ki so še posebej nepogrešljive za morske akvarije. Ogrevanje podlage in vode istočasno: za optimalno rast rastlin je bistveno, da je temperatura podlage ista, kot temperatura vode v akvariju ali celo za kakšno stopinjo višja! V ta namen se dobi posebne žične grelnike, ki jih zvijemo »cik- cak« na dno akvarija in nato prekrijemo s hranilno podlago in peskom. Zanje obstajajo posebni termostati, ki skrbijo za izravnavanje temperature. Vsekakor je koristno imeti kvaliteten grelnik s termostatom skrit v filtru ali za ozadjem, da ne kvari estetskega – naravnega izgleda akvarija. Biološko filtriranje omogoča optimalno vzdrževanje stabilnosti kvalitete vode, tudi pravilno in optimalno koncentracijo ogljikove kisline v vodi. Po potrebi tudi prezračevanje (bolj ribji akvariji), za rastlinske akvarije je nepogrešljiv sistem za dovajanje CO2 v akvarij. Lahko je to doma izdelana plastenka s kvasom in sladkorjem, lahko specialna jeklenka z reducirnim ventilom in difuzorjem ter ustrezen pribor za vzdrževanje: pincete, mrežice, sesalci mulja, termometri in lahko tudi avtomatski krmilniki…
Naravna dekoracija in podlaga : Za rastline in ribe je podlaga življenjsko pomembna: od barve in granulacije, do kemične sestave. Za mnoge rastline s koreninami je kvalitetna železoaktivna nekarbonatna podlaga ustreznih lastnosti zelo pomembna. Pesek je običajno boljši temne barve (rjav, rdeče-rjav, črn,…), mora biti po možnosti neoster, granulacija je odvisna od vrste rib in rastlin. Ostra kremenčeva podlaga pogosto ni primerna, ker sprošča silicij in pospešuje rast kremenastih alg. Korenine, kamenje (ustreznega kemizma) in ostala dekoracija (kokosove lupine, bambus ipd,.) morajo biti predhodno primerno obdelani. Od umetnih materialov včasih malo »popustimo« glede ozadja, če je primerno obdelano in nevsiljivo. Pri zelo velikih akvarijih je včasih varneje uporabiti »umeten« kamen ali skalo (če se ne opazi na pogled).
Optimalna voda : Je bistvenega pomena, tu je poleg osnov vodnega kemizma potreben tudi poseben občutek (če ga imaš si lahko dober akvarist) Zanemarjanje kvalitete vode ima lahko usodne posledice. Poleg znanih škodljivcev amonijaka, amonija in nitrita v prvih dneh naselitve rib, do kasnejših prekomernih nitratov in fosfatov v vodi, je še posebej pomembna optimalna koncentracija CO2 in kisika v vodi ter makro – mikro- bioelementov v vodi. Glede tega je v praksi največ težav, predvsem zaradi osnovnega nerazumevanja te problematike. Enostavno povedano, kvaliteta vode bi morala biti čim bolj konstantna in podobna naravnim potrebam določene rastlinske in ribje združbe, ki naseljuje določen akvarij. Ker je akvarij tako majhen, zaprt sistem, se žal vrednosti zelo hitro spreminjajo.Najbolje je stalno meriti posamezne osnovne parametre: pH, karbonatno trdoto = dKH, skupno trdoto = dGH, električno prevodnost, vsebnost CO2, nitrite, nitrate, fosfate…in po navodilih dodajati dnevno ustrezne količine makro – mikroelementov in vitaminov ter ostalih bioelementov: huminske, taninske, salicilne kisline. Poleg nitrifikacijskih in denitrifikacijskih filtrov ali filtrirnih materialov je potrebna dokaj redka menjava vode…v optimalnem akvariju lahko včasih samo mesečna (eno tretjino) do tedenska v najbolj zahtevnih ureditvah z veliko ribami! Dokler pa v akvariju nimamo optimalnega biološkega ravnotežja, je potrebna še pogostejša menjava vode, odvisno od koncentracije nitratov, fosfatov in nekaterih drugih škodljivih metabolitov, ki se kopičijo v akvarijski vodi kot posledica velikega števila rib oz. hrane, ki jo »predelajo«. Bistven pa je izvor vode: če je vodovodna voda preveč onesnažena (preveč nitratov, silicijeve kisline, pesticidov in težkih kovin …), je nujno dobiti neonesnaženo vodo ali v naravnem izviru ali z reverznoosmotskimi filtri ali z kati–aniionskimi izmenjevalci. Včasih pride v poštev tudi samo predhodna priprava vodovodne vode v posebnem akvariju, kjer jo filtriramo najprej čez aktivno oglje, nato čez kvalitetno šoto, jo oplemenitimo z ustreznimi preparati, ki vsebujejo makro – mikroelemente in manjkajoče bioelemente. Bistveno je, da stabiliziramo pH in redox potencial; jo temperiramo in že gre s črpalko v akvarij. Nekateri gojitelji imajo cel postopek avtomatiziran. Vodo menjamo, ko koncentracija nitratov in fosfatov prekoračijo dopustne mere: za NO3 od 5 do največ 20 mg/l; za PO4 od 0,1 do največ 0,3 mg/l! Če uporabljamo ustrezne denitrifikacijske materiale ali zeolite, ki vežejo fosfat, potem se potreba po menjavi vode lahko drastično zmanjša !
Startna kultura mikrorganizmov : Žal lahko kupimo le koristne nitrifikacijske bakterije (nekatere bolj, druge manj učinkovite). Čeprav je živi pesek in živo kamenje bolj pomembno v morskih akvarijih, je tudi na sladkovodnem področju zadeva še kako važna. To je bolj zanemarjeno, nekomercilano področje, dobi pa se podlage, cepljenje z ustreznimi mikroorganizmi v specializiranih prodajalnah (ADA, naravni akvariji). Pomagamo si lahko s »cepljenjem« akvarija z malo peska in mulja iz dolgo delujočega zdravega uravnoteženega akvarija, ki ga rad odstopi izkušen akvarist. Posebej so koristni polži melanije, ki prekopavajo in zračijo podlago in niso škodljivi rastlinam, njihova edina napaka je, da se lahko prekomerno namnožijo, a so povečini skriti med peskom, tako da to ne predstavlja prevelikega problema!
Dovolj velika količina startnih združb neokuženih rastlin : Da premaknemo ravnotežje sil v konkurenci med algami in rastlinami na stran rastlin, je osnovno pravilo, da moramo takoj zasaditi čim več rastlin, običajno si sprva pomagamo tudi z hitro rastočimi vrstami, kot so rogolist, vodoljube in valisnerije, ki jih kasneje nadomestimo lahko z drugimi, bolj ustreznimi za določeno ureditev. Proti algam se je potrebno boriti z naravnimi sredstvi takoj prvo minuto ureditve akvarija. Takoj dodamo ustrezne algojedce: od rib srebrne lisičke, praskače ali prisesnike in modre rogatce (Ancistrus sp.) ali some oklepničarje (Plecostomus sp.) ali indijske mrenice, sladkovodne kozice in jabolčne polže, ipd. Rastline morajo biti nujno že aklimatizirane na podvodno rast (močvirske oblike, ki jih gojijo na kopnem, so neuporabne v akvarijske namene!), kvalitetno gojene in tako kot pri ribah, je pri transportu pomembno, da jih ne poškodujemo s prenizkimi temperaturami ali predolgo temo! Pri sajenju pazimo, da jih ne posadimo v mrzlo podlago ipd. Tu je res cela vrsta na videz malenkosti, ki so lahko odločilne. Če rastline ne bodo takoj začele pravilno uspevati v akvariju, je boj z algami izgubljen že na začetku in brali bomo oglas: »Nujno prodam skoraj nov, malo rabljen akvarij….« Potem ne pomaga nič, tudi dvojne doze CO2, najboljša svetloba in vsi čudežni preparati in kapljice tega sveta! Tudi rastline imajo poleg alg svoje zajedavce in bolezni: od plesni in bakterij do celo virusov; kot ribe: če je osebek šibek in nekonkurenčen, po podlegel zajedavcem ali drugi konkurenci (drugim vrstam rastlin in predvsem algam). Če želimo imeti res lep akvarij, je z rastlinami sprva veliko dela, ko pa mini- podvodni- vrtiček zaživi in se vzpostavi zdravi biološko ravnotežje precej manj, pravzaprav zelo malo. Važno je le, da je redno in pravočasno! Malo obrežemo vršičke, malo presadimo ali “poplejemo”, in vrtiček je urejen in v ponos svojemu lastniku ! Bistveno pa je, da imajo rastline stalne optimalne pogoje, le tak akvarij bo pravilno in lepo deloval! Dobi se celo stalni dnevni dozator makro-mikroelemetov (za tiste, ki nimajo časa ali volje) za optimalno rast.
Zdrave, ustrezne ribe : Večina ljudi ob pogledu na akvarij opazi predvsem ribe, živali, šele kasneje ugotovijo, kako je pomembna pravilna svetloba, tehnika, voda, rastline … da, pravi šarm dajejo akvariju zelene ali rdeče rastline … a vendarle, ribe kot najvišje razviti organizmi morajo biti v ospredju naše pozornosti! Najprej se odločimo, katero združbo rib želimo gojiti v akvariju, od tega je odvisno vse drugo. Bolje je imeti veliko predstavnikov iste vrste (razen izjemoma), kot pa mešanico veliko vrst. Izbiramo po možnosti vrste tako, da ene zasedajo dno (talne ribe), druge sredino akvarija, tretje površino. Okvirno pravilo je 1cm srednje velike ribe na liter vode. Veliko bolje je meriti površino, potreba se poveča, če imamo velike ribe (piraje, diskuse, ostrižnike…). Če zbolijo in poginejo ribe, kakšen smisel ima še akvarij sam, brez živahnega plavanja rib? Kot svetujejo kinologi za pse, tako svetujemo akvaristi za ribe ; najbolje jih je kupiti od gojitelja, ljubitelja, akvarista! Če se le da, jih ne kupujmo v trgovini … to so občutljivi otroci tropov, eksotične živali, občutljive in dragocene … če so v stalnem stresu, v premajhnih posodah, v slabih razmerah, zbolijo, kot vsaka druga žival … ne, še prej kot večina drugih živali! Če pa že ne gre drugače, se vsaj posvetujemo s strokovnjakom (to trgovci običajno niso!) in prej preverimo vzorce vode in način hranjenja v trgovini. Če že v trgovini plavajo mrtve ribe ali je v vodi nitrit ali nitrat čez 100 mg/l, ne kupimo rib! Sicer glej članek Nakup akvarijskih rib. Absolutno priporočam majhen, dodaten karantenski akvarij, kjer ribe lahko po potrebi predhodno preventivno zdravimo; običajno proti glistam, kožnim in škržnim sesačem in kožnim migetalkarjem in bičkarjem …
Pravilno hranjenje : Pri umetnih in zmrznjenih hranah pazimo na datum pakiranja, če se le da, ponudimo kakšen živ dodatek ribam, da se malo rekreirajo! Ne hranimo preveč, čim bolj pestro, dobro je imeti kak dan v tednu post. Nujen je dodatek tekočih vitaminov za akvarije v umetno hrano vsaj 2x tedensko!
Akvarijski dnevnik : Vsakodnevna kontrola temperature, delovanja filtrov, obnašanja rib in po potrebi testi vode : nitrit, nitrat, pH, fosfat…
Redna oskrba : Odvisno od vrste biološkega filtriranja in bioravnotežja v akvariju: pravilno delujoč akvarij ne potrebuje pretiranega dela!
REZULTATI : Optimalni akvarij nam nudi tudi maksimalno zadovoljstvo! S ponosom povabimo prijatelje, akvarij fotografiramo, itd. Lepo, naravno, zaraščen akvarij z jatami drstečih se lepotic je največ, kar nam hobi nudi…razen morebitnega naraščaja … tako rastlin, kot rib … in vsi »napori« so bogato poplačani.
Katere ribe boste imeli v akvariju, je dobro vedeti, še preden ste akvarij uredili; velikost akvarija, podlaga, dekoracija, zasaditev z rastlinami, kvaliteta vode in način filtriranja, prezračevanja, osvetljevanja, ogrevanja in druge tehnične rešitve so odvisne od izbora rib in njihovih življenjskih zahtev. Sliši se zelo »obrabljeno«, vendar tako kot pri nakupu drugih domačih živali (psa, papige, ipd.) velja, da se je najbolje posvetovati z dobrim poznavalcem in si obvezno za začetek nabaviti ustrezno literaturo. Izkušnje žal kažejo, da se je na nasvete prodajalcev v zoo trgovinah še najmanj zanašati; lastniki kot nepoboljšljivi trgovci in prodajalci kot slabo izobražena »delovna sila« prepogosto podtaknejo nič hudega slutečim začetnikom neustrezne in včasih celo bolne ribe, ki potem kmalu poginejo (in še »ene sanje so splavale po vodi«)! Pri tem je treba opozoriti, da otroci take pogine rib dosti težje doživljajo od nas starejših! Pametno je zato začeti z manjšim številom manj občutljivih vrst rib, ki naj ne bodo »ravno najdražje«.
Zavedati se moramo, da je življenje v akvariju ujetništvo in da so ribe popolnoma odvisne od naše sposobnosti, da se vživimo, kolikor je le mogoče, v njihove podvodne radosti in težave.
Akvarij naj bo čim večji; z velikostjo akvarija premosorazmerno upadajo problemi z gojitvijo in pogostostjo vzdrževanja, saj je v večjih akvarijih biološko ravnotežje stabilnejše. Ne smemo se ozirati samo na velikost rib; včasih zahtevajo manjše vrste, ki živijo v jatah in so dobri plavalci (npr. azijske mrenice, …), prostornejši akvarij.
Upoštevati moramo maksimalno naseljenost, ki je med 2 in 4cm ribe na 1dm2 akvarijske površine ali nekako eno srednje veliko ribo na 4 litre vode; odrasla skalarka – 50 litrov, odrasel diskus – 70 litrov vode, ipd. Saj je od površine gladine odvisna količina raztopljenega kisika v vodi.
Glede izbora rib obstajata več možnosti: ena in v praksi pri nas najpogostejša je t.i. skupinski akvarij, v katerem gojimo ribe s podobnimi zahtevami glede kvalitete in temperature vode in hranjenja in se dobro prenašajo med seboj (medvrstna harmonija); številni izkušeni akvaristi bolj cenijo t.i. biotop akvarije, kjer gojimo ribe in rastline iz istih zemljepisnih področij – biotopov, kot v naravi. Izkušnje kažejo, da se bolje obnesejo akvariji tega drugega tipa in so tudi lepši in prijetnejši na pogled; najbolj naravno je, da imamo malo vrst z veliko predstavniki – jato ribic, ki se tako najbolje počutijo in to tudi pokažejo z bolj naravnim in živahnim obnašanjem ter zaradi boljšega počutja tudi lepšo obarvanostjo.
Pomembni pa so tudi medsebojni odnosi rib – iste vrste in različnih vrst. Rib, ki so zelo napadalne do predstavnikov iste vrste, moramo imeti v akvariju veliko ali pa samo eno: npr. če imamo samo dva taka primerka v premajhnem akvariju s premalo skrivališči, bo večja riba stalno napadala manjšo oz. šibkejšo in kmalu bo ta podlegla in običajno poginila ali pa »hirala« v kakem kotu; če pa imamo večje število (po možnosti nad 10) primerkov iste agresivne vrste, se bo napadalnost porazdelila med posameznimi ribami in ponavadi se vzpostavi nekakšno ravnovesje, kjer posameznik preživi brez hujših posledic. Tak primer so npr. siamske bojne ribice, vrste mrenic (Labeo bicolor, Crossocheilus siamensis, …), afriške ustonoše, samci mečkov, piraje, hrbtoplovci, afriški rilčarji, argusi, mnogi ostrižniki ipd. Klasična varianta je tudi, da npr. sumatranke ali večje vrste teter in makropodi ne gredo skupaj s skalarkami, nitkarji ali pajčolan gupiji, ker jim grizejo plavuti…
Upošteveti moramo tudi način življenja rib, saj imamo le tako lahko akvarij, ki je naseljn v vseh predelih. Talne ribe so činklje in somiči; med površinske ribe spadajo cebrice, male kljunate ščukice; ribe jate so neonke, tetre, mrenice; ribe, ki živijo v votlinah so ustonoše, plaščarice, vodni pavlinčki in citrončki, oklepni somiči. Pomembna je tudi plavalna sposobnost rib, čemur prilagodimo tudi jakost vodnega toka v akvariju z ustrezno šibkejšimi ali močnejšimi vodnimi črpalkami (cebre, mavričarke, moliji, somi so dobri plavalci; diskusi, labirintovci imajo radi mirno vodo…). Seveda pa ne smemo pozabiti na prehranjevalne navade : nekatere vrste ne uspevajo brez dodatka žive hrane (nožarice, metuljarice, rilčarji, stekleni somi in ostriži, leteče lisičke, ipd.).
Temperatura: ni neke povprečne temperature; pajčolanke, kardinalke, navadne neonke, makropodi, nekateri oklepni somčki, sezonski zobati krapovci potrebujejo relativno nizke temperature do 24°C; nekatere živorodke, labirintovci, mnogi ostrižniki, rdeče neonke, skalarke, diskusi pa višje (26-30°C).
Kvaliteta vode: mehko in rahlo kislo vodo s šotnim filtrom potrebuje večina tropskih sladkovodnih rib in rastlin: razbore, tetre, neonke, mnoge mrenice, vrste plaščaric, diskusi, vodni pavlinčki, številni labirintovci in rilčarji, nekatere »kili« ribice (nekatere tudi mehko in bazično, npr. rod Nothobranchius) itd . Trdo in rahlo bazično vodo potrebujejo (na splošno rečeno): npr. mnogi afriški ostrižniki (nekatere ustonoše iz jezera Malawi pravzaprav srednje trdo in bazično), mavričarke, nekatere živorodke, (npr. vrste molijev), argusi, srebrice, napihovalke (tudi dodatek soli)…
Največja težava je, da pogosto v literaturi težko najdemo podatke, kakšne zahteve posamezne ribe v naravi sploh imajo; v takih primerih je pametno biti previden in z nakupom raje malo počakati.
Dobro je vedeti tudi, katere ribe se hranijo z rastlinami ali jih samo »ščipajo«, predvsem bolj nežne vrste in vršičke, ali pa se tudi bolj konkretno »spravijo« nad njih in jih praktično odstranijo iz akvarija (izrazito herbivorne vrste bodo podčrtane!): vrste azijskih in afriških mrenic: sumatranke – Barbus tetrazona, B. semifasciolatus, B. everetti, B. filamentosus, brokatne mrenice – B. schuberti, rdečeplavute črne in sive mrenice (Labeo bicolor in frenatus), sive lisičke ali siamska rilčarica (Crossocheilus siamensis), zlate lisičke ali lepoplavutna rilčarica (Epalzeorynchus kallopterus), praskači (Gyrinocheilus aymonieri), cebre (Danio malabaricus), zlate ribice, koi krapi in hladnovodne razbore; rastlinojede piraje (Metynnis), rdečeplavute tetre (Hemigrammus caudovittatus) in rdečelise tetre (Hyphessobrycon callistus rubrastigmsa, erythrostigma), svilnati nitkarji (Trichogaster microlepis), skalarke in ploščati ostrižniki (Cichlasoma), ustonoše (Haplochromis, Pseudocrenilabrus, Labidochromis, Melanochromis, …), velikoplavuti moliji, nekatere vrste hrbtoplovcev (Synodontis), modri rogatci (Ancistrus – delajo luknje v liste suličark), afriški in azijski ostrižniki, argusi, srebrice… Za nekatere (podčrtane) od teh običajno pridejo v poštev le robustnejše in hitro rastoče vrste rastlin (orjaška valisnerija, suličarke, lokvanji, Anubias, rogolist, vodoljube, leča in vodna solata), za večino pa velja, da ne posadimo bolj nežnih, občutljivih in »okusnih« vrst rastlin.
Za nakup rib se seveda odločimo, ko je »načrt« akvarija že narejen in ko urejen akvarij že nekaj dni čaka zasajen z ustreznimi rastlinami v ustrezni vodi z delujočim biološkim filtrom, ko vrednost nitritov kljub dodatku hrane v akvariju ostane na ničli.
Prve dni, ko v akvariju še ni rib, vsak dan damo v akvarij ščepec hrane ali po eno tableto (odvisno od velikosti akvarija), dobijo se tudi startne kulture bakterij in »hranilni kompleksi za bakterije«, koristijo pa tudi vitamini – tekoče multivitaminske mešanice za uporabo v akvariju.
Treba je seveda poznati osnove kemizma vode (nujno vse o pH vrednostih) in paziti, da dekoracija, npr. okrasne korenine ne kvarijo vode (vonj, motnost,…).
Ribe je seveda najbolje kupiti pri akvaristu – gojitelju; ker pa je teh bolj malo, se je dobro vsaj pozanimati, kje prodajajo kolikor toliko zdrave ribe?
Koristen nasvet: Dokler nimate izkušenj, ne kupujte rib istočasno na več mestih!
Pozorni moramo biti predvsem na izgled in obnašanje rib; ribe z belimi pikami in lisami ali rdečimi fleki po telesu, s stisnjenimi plavutmi, shujšane, hitro dihajoče in nenormalno plavajoče ali pa če apatično ždijo na dnu ali v kotu akvarija ali pa se drgnejo ob predmete v akvariju, so bolne.
Nikdar ne kupimo rib iz akvarija, v katerem leži ena ali več mrtvih rib (v naših trgovinah prej pravilo, kot izjema).
Zelo koristen pokazatelj je tudi, če lahko ribe vpričo nas nahranijo: če ribe ne skočijo na hrano in nimajo apetita jih ne kupite!
Ne dovolite, da vam dajo v eno vrečko ribe iz različnih akvarijev (v isto vodo) in nikakor vam naj ne dajejo v vrečke kisika: pri nas trgovci običajno sploh ne uporabljajo ustreznega kisika, ampak cenenega tehničnega, ki vsebuje primesi strupenih plinov in ribe dobijo »opekline«, embolijo, methemoglobinemijo in druge poškodbe! Če kupujemo diskuse ali koralne ribe, naj dajo vsako posebej v svojo ustrezno veliko vrečko (morskih rib seveda ne skupaj z vetrnicami – kar se je že večkrat zgodilo). Višek take »prodaje« sem na lastne oči doživel pred leti, ko je prodajalka prodala 20 neonk v isto vrečko z ribojedo sladkovodno iglico.
Ribe nesemo domov seveda ustrezno toplotno zaščitene, da se ne podhladijo ali pregrejejo (hladilne torbe,ogrete na 25°C). Doma damo ribe najbolje v lavorček pod akvarij, vrečko odpremo in z zelo tanko cevko za zrak, ki jo lahko dopolnimo z ventilom, po kapljicah kapljamo vodo iz akvarija v vrečko, da se izenačijo temperatura, vsebnost plinov, pH in redoks potencial in druge vrednosti. Bolj izkušeni akvaristi dodamo v tem obdobju aklimatizacije, ki naj traja od 20 minut(do 1 uro za bolj občutjive vrste – diskusi, zastavice, kozice,…) še imunski tonik, nekaj kapljic metilenskega modrila in obvezno vitamine, ki vsebujeje antistresni B-kompleks in aktivni C vitamin (če tega ne obvladamo, pa vsaj kakšen »antistresni« pripravek, ki se uporablja ob menjavi vode). Ribe potem vsako posebej nežno ujamemo z mrežico in ja spustimo v akvarij; luči ob vnosu rib v akvarij obvezno pogasimo in pustimo akvarij zatemnjen nekaj ur, da se ribe počasi privadijo na novo okolje. Prve dni hranimo bolj po malo in zelo previdno! Tukaj naredijo začetniki največ napak.
Če po nekaj dneh opazite simptome ribjih bolezni – dobrodošli v svet akvaristike! Če bo vse v redu – še bolj dobrodošli, saj ste očitno talentirani ali pa rojeni pod srečno zvezdo…
