Sem mama 8 tednov starega dojenčka. Imam ga zelo rada in do sedaj sem bila ob njem 24 ur na dan vsak dan od rojstva. Dojiva se namreč kar precej pogosto. Nikakor ne morem zanikati, da ni tudi mož večkrat pomagal in sam previl, okopal in sprehodil otročka, vendar sem morala biti vedno doma – za vsak slučaj.

Sedaj se mi obeta honorarno delo (sem namreč brezposelna, ker sem nenačrtovano zanosila!) in sprašujem se, če je novorojenček lahko 3 ure in pol na dan brez mamice.

Tolažim se s tem, da tri ure pač ne predstavljajo veliko v primerjavi s celim dnevom in da mora končno tudi očka sam vzpostaviti stik z otrokom. S tem bi otroku na nek način omogočila vzpostavitev stikov z drugimi ljudmi in bi ga odvrnila od bolestne navezanosti na mater. Bojim pa se, da ne bi otrok tega izostanka občutil kot stresa.

Če imate kakšne izkušnje ali mnenje, prosim svetujte.

Brez skrbi, otrok tega izotanke ne bo občutil kot stres, saj bo ob njem, nekdo bližnji, ali oče, ali babica, ali dedek. Tudi dedki in babice imajo svoj čar. Glede dela, pa se odloči sama, ali si že sposobna zapustiti domače okolje. In, če imaš sama občutek, da bi to škodovalo tvojemu otroku, bodi raje doma in se cartajta skupaj. Za delo imaš še veliko časa, otroci pa rastejo, čedalje manj so mamini in nazadnje odidejo. Premisli, če ti je res nujno potrebno delati. Če ti ni, ostani raje doma.

Tudi sama sem mnenja, da je vloga mame v prvih mesecih nenadomestljiva. Gre za biološko povezavo, ki se mora rahljati postopoma. Kljub temu mislim, da mu tako kratka odsotnost me more škodovati. Kar brez slabe vesti in s čim manj skrbi sprejmi to delo, saj ti bo denar v tej situaciji verjetno prišel kar prav. Srečno!

Tudi jaz menim, da greš lahko brez skrbi delat za nekaj ur, če res rabiš denar. Drugače pa mene ne bi dobili v službo. Zdi se mi, da so ti prvi meseci skupaj nekaj najlepšega kar lahko nudiš sebi in svojemu otroku.Uživaj čim bolj. Tako hitro mine.LP

Seveda bo zdrzal tri ure brez tebe, saj bo zraven nekdo drug, ki ga ima rad, ne? Pa tudi tebi ne bo skodilo malo predaha, sem skoraj prepricana. Samo ne se pocutit prevec krivo, ker potem vse skupaj nima smisla…

Moj mali je star že skoraj devet mesecev in od njegovega tretjega meseca tudi jaz občasno delam (ne ravno, ker mi gre na tesno z denarjem, ampak, ker so me pač prosili za pomoč). Preden sem začela delati, se mi je zdelo čisto O.K., potem pa bi najraje vse skupaj pustila. Odvisno je namreč, kakšno delo opravljaš. Bo res končano v treh, štirih urah? Ali pa se bo delodajalcu zdelo samoumevno, da delo končaš, četudi si odsotna od doma dalj, kot si načrtovala. Zaradi dojenja je vseskupaj malce težje. Vendar gre – če si v naprej pripravljena in varuški (tudi možu) zaupaš, da bo vsaj tako dobro skrbel za malega kot ti. Pa srečno!

Otrok je seveda brez problema lahko tri ure in pol brez mame… še dlje, le da je s hrano vse urejeno.
Daj priložnost tudi očku!
Sicer se pa (glede na izkušnje moje žene) strinjam z Lindo: uživajta te mesece kot se le da.

Pozdrav
Borut

Kej pa je očka?

Nekje sem prečital, da je otrok v starosti do nekaj mesecev v svoji glavi prepričan, da sta z mamico eno in isto (isto telo…).

Drugače pa za čisto male dojenčke ni problema in se hitro navežejo na več oseb. Mislim da so lahko večje težave potem kasneje (če je mamica non stop z dojenčkom recimo 8 mesecev, potem pa je izgine za dlje časa – recimo 1 dan…)

Po mojem lahko dojenčka pustiš toliko časa z možem brez vsake slabe vesti – konec koncev ga pustiš pri očetu in ne nekem tujcu. Jaz sem morala našo punčko puščati samo vsak dan, ker sem hodila na fizioterapijo, pa se mi zdi da je vse OK.
Tina