Pozdravljeni.
Po prebiranju tega foruma sem se tudi sama opogumila, da napišem par vrstic na temo “kako naprej živeti po prevari”. Kot je slutiti iz prejšnjega stavka, sem bila tudi sama prevarana – sicer (še) ne fizično, vendar pa čustveno – preko interneta, SMS-ov in v zadnjem primeru je šlo že za telefonski klic s “tretjo” osebo. Vse se je pravzaprav začelo že pred štirimi leti, ko se je mož tako zdolgočasil, da se je za “zajebancijo” (tako pravi on) na FB-ju zapletel z neko osebo. Ko sem to odkrila, se je preselila komunikacija na SMS-e. Skratka, ne bom dolgovezila, kako me je vsa zadeva “zadela” in vrgla na tla po 29. letih zakona. Nisem razumela ZAKAJ, ker jaz sem se v odnosu dobro počutila in tudi mož ni dajal kakšnih znakov, da ni zadovoljen. Po dolgih pogovorih, mojem obsojanju, obtoževanju, njegovem obžalovanju dejanja in obljubah, da tega nikoli več ne bo naredil in glede na to, da nič več ni hodil klepetat na socialna omrežja, sem nekako po treh letih začela spet zaupati vanj. V lanskem letu sva se oba skupaj odločila, da si odpreva račune na soc. omrežju FB, z vnaprejšnjim dogovorom, da naj bi imela vpogled v to, kaj kdo počne in da ne bova komunicirala po zasebni pošti s predstavniki nasprotnega spola, skratka, objave in komentarji na objave drugih naj bodo javni. Nisem ga nadzirala, saj sem mu zaupala in verjela, da se drži najinega dogovora. In glej za zlomka – na božični večer, po skupni družinski večerji in obdarovanju, pa hči pove, da je po Hangautsu (to je aplikacija za čvek z Gmaila- za tiste, ki tega še ne vedo) dobila od očeta sporočilo, ki očitno ni bilo namenjeno njej, saj je glasilo: “ime osebe (ki ga ne bom napisala), zelo te pogrešam.” Mož je seveda odgovoril, da je pač to sporočilo “prijateljici”, za katero sem vedela, da komunicirata, ker sta se šolala na isti šoli za psihoterapevte. Bilo mi je seveda sumljivo, saj prijatelju ne pišeš, da ga zelo pogrešaš…in postala sem pozorna. No, 5. januarja letos sem malo “pokukala” na njegov mobi in našla preko 400 mailov tej osebi – nekaj res takšnih, kot jih pišeš prijateljem, nekaj, tistih začetnih, pa bolj “zgovornih”. Poleg te komunikacije pa sem “odkrila” še bolj zgovorno komunikacijo z eno drugo osebo, ki jo je pred kratkim spoznal na fb-ju (vs komunikacija pa je trajala le kakšnih 14 dni), pri kateri pa je šlo že malce dlje – to je tudi že klical po telefonu, vendar je ta oseba po tel. klicu poslala sporočilo, da je moj mož ne zanima več, itd., tako da se je ta zadeva končala že pred mojim odkritjem. Verjetno si vse “prevarane” predstavljate, kako mi je bilo pri srcu, ko sem prebirala sporočila, ki so izražala občutke in čustva mojega moža do teh drugih oseb, meni pa kaj takega v življenju nikoli ni izrazil?! Po zaslišanju in dokazovanju njegove nezvestobe, mi je v obraz vrgel, da je imel s tisto prvo “prijateljico” na začetku res namen začet nekakšen odnos, vendar mu je ta takoj postavila mejo in sta bila potem res samo prijatelja (kar se je kasneje izkazalo za resnično, ker sem s to osebo navezala kontakt) za drugo pa tudi, da bi se z njo “dal dol”, če bi prišlo tako daleč. Zanima me, kaj si o vsem tem mislite? Kakšen mož je to, da celo zanika ne svojih namenov? Vem, da ima vsaka zgodba dve plati in da moram prevzeti tudi svoj delež odgovornosti za to. Meni mož očita, da ga ne cenim, ga ne spoštujem, da mu očitam, da ničesar ne zna narediti, da je zame perverzneš (ker jaz pač ne dopuščam rektalnega sexa) in da premalo seksava. Vse to seveda ne drži, ker moža spoštujem in cenim (vsaj pred ponovnim varanjem sem ga), mislila sem, da je seksanje enkrat tedensko za naju pri teh letih (jaz 54, on 58 – normalno (?) – on pa se tudi ni pritoževal nad pomanjkanjem. Do zdaj mi nikoli v življenju ni pomagal pri gospodinjskih delih (čiščenje hiše, kuhanje, pomivanje posode, itd.), zdaj se je to korenito spremenilo – na mojo pobudo – ker sem spoznala, da sem bila v njegovem življenju samoumevna – necenjena in se je gospod na smrt dolgočasil od brezdelja. No zdaj pa k največjemu problemu: Seveda sem se ob odkritju, da si moj mož na vse kriplje prizadeva najti ljubico, iz užaljenosti, prizadetosti in ponižanja odselila iz spalnice. Gospod je bil končno neskončno srečen, ker ga nisem več morila glede njegovih aktivnosti na fb-ju – pred mano ni klepetal po fb-ju, imel pa je čas v miru brskati po tujih življenjih zvečer, ko je šel spat. V začetku tega meseca sva se na mojo pobudo dogovorila, da za en mesec prekineva delovanje na fbju, izločiva iz najinega življenja tretje osebe in se posvetiva najinemu odnosu, ker sva se v teh dobrih dveh mesecih zelo odtujila eden od drugega, ter si dava čas, da ugotoviva, kako naprej. Seveda mi je že vnaprej povedal, da naj ne pričakujem, da bo zapustil to socialno omrežje, ker ga zelo pogreša, jaz pa vem, da s tem ne bom mogla živeti, ker je moje zaupanje že tolikokrat zlorabil in ga do temeljev porušil in da se bo moral odločiti med mano in fbjem. To sem mu tudi povedala, pa pravi, da ga s tem samo izsiljujem, vendar mi res ne gre za to, da ga bi omejevala, še manj izsiljevala, samo odločila sem se, da ne želim živeti v strahu, kdaj se bo zgodovina ponovila – ker se, žal, ponavlja. A je to res tako težko razumeti? Jaz sem mnenja, da če imaš nekoga rad in ti je resnično do njega, potem boš tega človeka postavil pred neko socialno omrežje, a ne, in zelo me žalosti, da je to predmet pogajanj za nadaljevanje nekega odnosa. Predlagala sem mu tudi, da bi poiskala pomoč pri kakšni posvetovalnici, vendar to kategorično odklanja. Omenila sem ločitev, če je v najinem odnosu nesrečen, vendar pravi, da se nima namena ločiti, da je prestar, da bi si življenje na novo zastavljal, obljublja, kako bo zdaj vse drugače, ne bo več “varal”, po drugi strani pa je izgubil zanimanje zame (zanimivo je, da ga zdaj sex sploh ne zanima več – že debela dva meseca nima več nobenih potreb, saj po njegovih trditvah sem za to kriva jaz, ker ga obtožujem in obsojam in tudi ne ve, kdaj in če si bo od tega revež sploh opomogel ???). In zdaj čaka, da mine ta mesec – njegove abstinence na fbju, ne dojame pa, da morava oba (ne samo jaz) delati na gradnji in rasti najinega odnosa, sicer ne bo dosežen namen te “njegove žrtve”… še bi lahko pisala, pa ne bi bila rada dolgočasna – sem itak že preveč prostora tu zavzela. Skratka: v sebi trpim, prebolevam, premlevam, obsojam, se jezim, besnim – vrtim se v krogu, kot miška v mišnici… in čakam… NA KAJ ŽE? Hvaležna bom za vsakršen komentar, misel, tudi pozitivno kritiko.

Spoštovani,

obdobje po razkriti nezvestobi je vedno zelo razburljivo in polno najrazličnejših čustvenih valovanj: od jeze, obupa, nemoči do besa, nezadovoljstva in ponekod tudi depresije. Prevarani je ob razkritju globoko razvrednoten in izgubljeno zaupanje ter razna sumničenja sta povsem normalni posledici. Za zdaj ste po mojem mnenju dobro zastavljali nove temelje odnose ter možu predlagali različne rešitve. Na koncu boste tudi vi tisti, ki si boste zastavili pogoje oz. vrednote sami pri sebi, ki jih boste predočili možu, jim sledili, in pod katerimi boste nadalje pripravljeni vztrajati v zakonu. Sami boste tudi najbolj vedeli, ali in če vas odnos pod temi pogoji zadovoljuje ali ne. Zagotovo bodo potrebni številni odkriti pogovori med vama, kjer bo potrebno ugotoviti, kdaj in zakaj se je vajino nezadovoljstvo začelo porajati in se je stopnjevalo v odtujenost. Vsekakor bo potrebno postaviti novo podlago vajinemu zakonskemu odnosu, na kateri bo vnaprej temeljil vajin zakon, saj dosedanja na dolgi rok ne prinaša sreče. Nezvestoba je poleg tega, da je znak, da je nekdo v stiski, tudi pokazatelj medsebojne čustvene odtujenosti in s tega vidika nova priložnost za ureditev odnosa. Seveda pa je potrebno vse do zdaj neizgovorjene teme, strahove, želje in še kaj dodobra predebatirati in razjasniti. Vsekakor bo potrebno obilo volje, poguma in vztrajnosti vložiti v zakon ter začeti razmišljati na nov, drugačen način od dosedanjega ter vnesti kakšne spremembe in dejanja, ki bi vama pomagali k zbližanju in utrditvi vajinega zakona. Pri vsem tem morate vedeti, da sta res do sedanjega stanja zakona prispevala vsak svoj delež, kar ste tudi navedli, pri čemer je za nezvestobo odgovoren v celoti vaš mož – izbral bi namreč lahko katero koli drugo, bolj konstruktivno možnost za rešitev težav, ki jih omenja, zato bo moral najprej sprejeti odgovornost za svoja dejanja in se z njimi soočiti.

Začnite torej slediti sebi in prisluhnite svojemu srcu: kaj si želite, kako si želite, da bi izgledal vajin odnos, s pogovori poskušajta razjasniti vse vajine občutke in želje, zlasti tiste, o katerih je najtežje govoriti. Marsikdaj bodo dnevi še zelo težki in nevzdržni, vendar je potrebno vztrajati. Za manjšimi odločitvami, ki so zelo negotove, se vedno pokažejo spremembe. Čas bo tudi tisti, ki bo prispeval svoj delež k okrevanju po nezvestobi. Vsekakor je vedno lažje, kadar se trudita oba in to se občuti s strani drugega. Če pa vama bo pretežko, je še vedno na voljo mnogo različnih možnosti za vključitev v strokovno obravnavo s strokovnjakom, ki poda svoj pogled na razumevanje problematike ter vztraja s klienti tudi, kadar je najtežje.

Sledite torej sebi, zaupajte si, saj boste vse odgovore, ki jih potrebujete na vajini (vaši) poti, našli v sebi. Pa srečno!

Kakršnekoli prepovedi (npr. delovanja na FB-ju) ne bodo obrodile sadov. Problem ni njegovo delovanje na FB-ju, temveč to, da mu je FB sredstvo za iskanje ljubice – virtualne in morda tudi dejanske, kot je sam priznal. Sami ste ugotovili, da se je potem s FBja preselil na SMS-e. Če mu boste prepovedali SMS-e, bo isto počel po mailu, telefonu, osebno … kakorkoli mu bo preostalo.

Ker mu nekaj prepovedujete, ste v njegovi sprevrženi miselnosti, kjer sam išče načine, da bi vas upravičeno varal, postali vi “ta grda”, on pa “nebogljena žrtev vaše tiranije in nadzorovanja/omejevanja”. On pri sebi opravičuje svoja dejanja (prestopanje meja, ki bi jih moral imeti vezan moški) s tem, da vi nimate pravice “kratiti” njegovo svobode, nekako takole: Ona posega v mojo osebno svobodo, mi pripoveduje takšno in takšno komunikacijo na FB, zato jo jaz lahko upravičeno (čustveno) varam.

Pravite, da gradite na odnosu. Po mojem mnenju je prezgodaj. Sami ugotavljate, da on ne gradi ničesar. Tudi ločitvi se upira zgolj iz lenobe (je prestar, da bi si postavljal življenje na noge…), ne iz neke želje, da bi ostal z vami in izboljšal ta odnos. Vaša poteza, da ste zapustili zakonsko posteljo prav tako ni obradila sadov (vas ne pogreša, ne pogreša intimnosti z vami, ampak mu je tako celo super, ker lahko ribari v miru, ne da bi mu vi težili…)

Jaz se s tako izkušnjo nisem soočila, Vendar vse, kar opisujete v smislu odnosa med vami in možem, sem doživela v svoji najhujši zakonski krizi. Meni vse “grajenje”, teženje, prepovedi, omejitve, – vse, kar počnete vi zdaj, ni pomagalo prav nič. Zato ker moj mož tako kot zdaj vaš, ši ni bil “na dnu”, jaz pa, tako kot vi, sem že bila.

Meni je pomagalo zgolj to, ko sem si bil pripravljena priznati, da med nama ni več nobenega odnosa in da tako enostavno nočem in NE BOM živela. Snela sem rožnata očala in ko sem to naredila, je postalo tudi njegovo življenje pravi pekel. Nisem bila več ne prijazna, ne razumevajoča, ne diplomatska, ne taktna, vendar groba do skrajnosti s svojimi zahtevami, da mi pove, kaj čuti (ali ne čuti) do mene. Ko je končno izustil resnico, sem slišala jaz, vendar je slišal – prvič – tudi on. Jaz nisem več mogla bežati pred resnico, on pa tudi ne. In šele takrat je prišlo na vrsto vprašanje, ali ima sploh smisel, da nadaljujeva, da popravljava, da gradiva. Jaz sem bila tako sesuta, da sem želela zgolj zaključiti zgodbo. On pa je s tem, da je sebi priznal, kakšno je stanje, prišel ” do dna”, in želel graditi.

Vašemu možu se morda zdi, da je prestar, da bi se ponovno lotil postavljanja svojega življenja na noge. A ste vi prestari? Pripravljeni na životarjenje ob njem, kot se to dogaja zdaj ali kot se šele bo, ko bo z ljubico “prešel” od emocionalne do fizične vezi?

Če želite ta odnos rešiti, je po mojem mnenju edina možnost to, da ga postavite na kocko. Vendar to pomeni tudi, da boste v tem procesu še marsikaj slišali – tako na svoj račun kot o tem, kaj čuti/ne čuti več do vas. In bolečina bo lahko bistveno večja kot tista, ki ste jo doživljali ob prevari ali ki jo doživljate sedaj.

Ponovnega in ponavljajočega varanja lahko preprečite zgolj tako, da si on tega ne bo želel. Vse drugo je brez veze…