sem mamica treh krasnih angelčkov…najmljaša je stara r tedne….Moja zgodba je takšna…pred 9 mesem sem nepričakovano zanosila…bil je šok…nismo vedeli kako in kaj…mož je namigval na splav…jaz pa ne…odločila sem se da otroka obdržim.Od takrat se je začela križeva pot…z možem sva se odaljila…niti poljuba mi ni več vrnil…vse čas sem upala da bo se situacija uredila…nekega večera pa sem odkrila da ima mož afero,,,takoj sem ga postavila pred dejstvo da sem ga odkrila….dejal mi je da v aferi ni dolgo..naj me ne skrbi…da pa se počuti odmaknjeno že dalj časa …v glavnem dala sva si še eno priložnost…vendar brez pogovora kot da se ni nič zgodilo..zelo se trudi okrog mene…pravi da me ima rad…ima pa še vedno njeno tele.št. sem mu to omenila pa je rekle da jo ima zato da če ga kliče da se ne oglasi in da naj mu zaupam da je res prekinil z njo.Nekaj časa je bilo vse ok..bila sem vesela njegove pozornosti, vmes sem rodila…me pa vedno bolj preganja kdo je ona, kje sta se spoznala, kako dolgo sta bila skupaj…sem mu to omenila pa mu je težko o tem govoriti…mene pa razžira…vem pa sama kdo je ona in izkod je ona…najbolj me grize to, da je imel čas za njo..za nas pa ne .ima takšno službo da je veliko odsoten…ves čas se sprašujem kje je sploh imel čas za njo ..najraje bi žensko poklicala in …kaj naj naredim naj pozabim na vse skupaj..samo mi je čisto sami težko..ali ga naj zaslišim …imam ga zelo rada..pa še tri majhne otroke imava(5let, 3 leta in novorojenčka).So dnevi ko je vse ok, so dnevi ko ves čas jočem, naj grem k psihologu….obupana

Gospa Kutnar…upam da ste dobili pismo, z možem se pogovarjava, vendar noče povedati kdo je ona..kako dolgo je trajal…pravi da sta prekinila…sem našla sms iz pred 1 leta nič kaj takšnega…boli me samo to da se poznata že od prej…pravi da sta imela afero med nosečnostjo…tako bi rada zaupala, minili so 3 meseci, on se zelo trudi pravi da me ima rad…to tudi čutim…sam bolo me vse zelo še fejst…ker mi noče podrobnosti povedati si pač rišem svojo sliko…vema da ga je ona ljubila in to še bolj boli..ker ni bila avantura za eno noč.Imam vse njene podatke..danes dobiš na internetu skoraj vse in me drži da bi se odpeljala do nje …ampak vse ima lahko posledice…kako naj pozabim…naj grem k psihologu…mož pravi naj pustim vse za sabo…žalostna mamica

Spoštovana mamica,

v tem času, ko imate novorojenčka, ste še zelo ranljivi, krhki in občutljivi in v tem času bi bolj kot kdajkoli potrebovali varnost, bližino in objem vašega moža. Morda se sprašujete, s čim ste si zaslužili moževo nezvestobo, morda se krivite, da niste bili dovolj dobri zanj, da mu niste bili dovolj na razpolago,… Z ničemer si niste zaslužili, za to je izključno sam odgovoren (čeprav je tudi on v stiski).

Čutiti je vašo nemoč, negotovost in obup, zlasti pa strah, kako bo v prihodnje. Pri tem je najtežje to, da ostajate čisto sami z vsem, kar vam leži na duši. O svoji bolečini ne morete nikomur zaupati, saj čutite, da ne boste razumljeni. Tudi vaš mož skrbno molči, ker tudi on še ne zmore spregovoriti o svoji stiski, a mu je zagotovo težko.

Najbolj v ospredju pri vas ostaja strah, da za moža niste dovolj vredni, pomembni in zanimivi. Ker je mož precej odsoten, je ta strah pri vas še toliko večji. In si ne dovolite, da bi se nanj razjezili, čeprav vas je globoko ranil, prizadel in razočaral. Že dlje časa je vajino nezaupanje v odnosu, že davno je, kar sta se odtujila in kar se je v vajin odnos naselilo nezadovoljstvo, grenkoba in nemir. S prihodom otroka so se ta občutja le znova prebudila (čeprav so bila ves čas tam). Mož si ni želel otroka, s čimer je zavrnil tudi vas, kar boli. Najverjetneje je bila med vama že dolgo prisotna tiha grožnja, da je vajin zakon že precej razbolen in kritičen, zato ste se kljub vsemu odločili obdržati otroka (nevede ste čutili, da vaju bo otrok povezal in zbližal). Tako zelo pogrešate moža, tako zelo si želite, da bi bil ob vas, ko ga potrebujete, da bi čutili, da ste mu pomembni, da ste zanj na prvem mestu, ne glede na vse.

Tako pa se je vaša bolečina, kar že ves čas čutite, z moževo nezvestobo le še potencirala. Še bolj se čutite nepomembno in odveč s strani moža, zato na vso moč želite dobiti odgovore, v čem je vaša “tekmica” boljša in kaj je tisto, kar vašega moža na njej tako privlači. Povem vam, nič od tega ni zanj tako pomembno – prevara v zakonu predstavlja le začasni izhod iz stiske – vaš mož je to naredil iz stiske, ker je tudi sam nesrečen, čuti se nevreden, odveč in nepomemben, to svojo bolečino pa je najverjetneje skušal ublažiti z afero: takrat je znova začutil, da je za nekoga zanimiv, edinstven in privlačen. A le začasno. Je pa za to sam odgovoren in bo moral tudi sprejeti posledice.

Nezvestoba za oba zakonca prinese zelo boleča doživljanja. Vi se stalno sprašujete, zakaj, kdo, kje…, strah vas je znova zaupati, mož vas vsakič pregovori, da poskušajte pozabiti in se želi resnici na vse načine izogniti dejanskemu stanju. Prevare so zelo trdovratne, zato je brez zakonskega terapevta te težave precej težko premostiti. Pozabiti nikdar ni mogoče, ker ste vse občutili, doživeli in je nujno potrebno o tem spregovoriti in ovrednotiti, kako se vi počutite in kaj je tisto, kar teži vašega moža. Težavam se ne da ubežati, ne da se jih zanikati, ker človeka ne pustijo na miru, dokler se z njimi ne sooči.

Če je vaš mož pripravljen vse narediti, da bi prevaro poimenoval in odkrito spregovoril o težavah, ki pa ga res težijo in če sta pripravljena iti naprej v zakonu in na novo zastaviti temelje, vztrajajte na pogovoru oz. vključitvi v terapevtski proces. Ker si to oba zaslužita, še bolj pa vajini nedolžni otroci, ki ob sebi sedaj potrebujejo zadovoljne, sproščene in iskrena starša, ki jim bosta zmogla priti nasproti. S tem ko bosta poskrbela zase in se odločila, kako želita naprej, s tem bosta poskrbela za varnost cele družine.

Zaupam v vas, da vam bo uspelo, saj si zaslužite spoštovanje in bližino vašega moža. Ko boste začutili, da ga res potrebujete ob sebi, se bo to zgodilo. Srečno.

Bom mislila na vas.

Lep pozdrav…hvala za vaš odgovor mi je veliko pomenilo.Možu sem omenila da bi šla na družinsko terapijo, pa se ne strnja.Pravi da lahko greva sama čez to bolečino.Pravi naj skušam obrniti list življenja in naj grem naprej.Pravi da me ima resnično rad.Jaz pa sem tako, tako..so dnevi ko sem ok, so pa dnevi ko vesčas preletavajo črne misli…najbolj me muči to kaj bi bilo če ga nebi zalotila…Mož se je res spremenil..samo govoriti noče o tem ali mu ježal, ali mu je hudo…kako ga naj pregovorim…mogoče bom pa za začetek šla sama h terapevtu.Pravi da preveč premišljujem in berem o tem..brala o knjigi Nezvestoba od Selese Veronike, doma pa ima Sanje o …od Sanje Rozman..poklonila mi jo je prijateljica ki ves čas stoji ob strani…ali priporočate te knjige…lp

Spoštovana Nosečnica,

vaš mož, kot kaže, še ni pripravljen na kakršne koli spremembe, ki bi jih vnesel v vajin zakon. Vse, kar rečete, predlagate, poskušate…, je zaman. “Obrniti list v življenju” lahko pomeni dvoje: po eni strani, da pozabite na vse, kar se je zgodilo in živite dalje, kot da nič ni bilo, česar se preprosto ne da (mislim, da vaš mož razmišlja tako). Pozabiti se ne da, dokler se o vseh ovirah v vajinem zakonu ne bosta pogovorila, bodo te tam in vaju bodo nenehno “opominjale” (stalno bi se morala truditi, da nihče ne odpre teme o prevari ali pa izreče imena te ženske ali kaj drugega…), dostikrat vprašajo potem otroci…Ravno zanikanje resnice povzroča razne čustvene zaplete v odnosih. Po drugi strani bi to lahko pomenilo, da je vaš mož pripravljen spregovoriti o vsem tem, kar se je zgodilo, obrniti novo poglavje v življenju in vztrajati na novih temeljih zakona. Da je pripravljen soočiti z vsem, kar se je zgodilo in vseeno vztrajati naprej. Seveda čimbolj iskreno, z naklonjenostjo in zaupanje. To je namreč smisel, da je človek slišan in razumljen in ne obsojan zaradi vseh dejanj.

To, da mož noče govoriti o tem, da se izmika, umika, kaže na njegovo nepripravljenost soočiti se s stisko, ki je do tega pripeljala. Čimprej hoče pozabiti, izničiti, spraviti iz sebe, kot da nič ni bilo, čeprav se ne da. Ni mu vseeno, ne zmore pa o tem govoriti. To istočasno tudi pomeni, da v bolečino noče drezati, noče odpirati starih zgodb, zato tudi (še) ni pripravljen priti na terapijo.

Trenutno se je zadeva navidezno polegla, še zdaleč pa ni umirjena, predelana in razčiščena. Če resnično želite nekaj narediti vsaj zase, morda razumeti določene stvari ali preprosto potrebujete oporo, da izžalujete stare vzorce in greste naprej, ste pri nas kadarkoli dobrodošli. Vsak ima možnost priti, tudi sam.

Knjig še nisem brala (le slišala zanje) – v vsakem primeru, če so vam v tolažbo, pomiritev, novo upanje…, jih prebirajte, takrat so zelo priporočljive.

Vse lepo vam želim.