Razlike med moškim in žensko z narcistično osebnostno motnjo
Tako kot obstaja razlika med žensko in moškim tako obstaja tudi razlika osebnostne motnje pri moških in ženskah. Koncept ženskega narcisma je razvila psihoterapevtka Bärbel Werdetzki v Münchn-u v 90 letih, med svojimi terapijami žensk z prehranjevalnimi motnjami.
Tudi pri ženskah narcistkah lahko opazimo večino že v prejšnjih člankih opisane simptome in navzven tudi delujejo zelo samozavestno, cool, premišljeno in neodvisno. Razlika med moško in žensko narcistično osebnostno motnjo je predvsem v tem, da se moški bojujejo in bojijo predvsem za svojo avtonomijo, medtem ko se ženske veliko bolj prilagajajo in tako upajo da skozi to prilagajanje pridejo do potrditev. Kot je ugotovila, se lahko ta kaže v dveh oblikah, ali se ženska z narcistično osebnostno motnjo zavlečejo domov svojimi otroci in se identificirajo z uspehov svojega moža, ali pa se koncentrirajo na svojo kariero in tako tekmuje s svojim možem, pri čem prevzamejo tudi veliko moških vrednsotnih sistemov (avtomobili, športni dosežki itd.). Eden od zelo značilnih vedenjskih vzorcev pri ženskah z narcistično osebnostno motnjo (NOM) je tudi ta, da lahko te ženske, ki delujejo zelo samozavestno in so popolnoma predane delu v nekem trenutku, ko se znajdejo v odnosu so se pripravljene te identitete v trenutku odreči, pri čem pa ponavadi pride do popolnega odrekanja sebe.
Ženske z NOM se v odnosu vedejo zelo simbiotsko in se oklepa partnerja, pri tem pa niso sposobne prilagajanja. V odnosih iščejo varnost in se izogibajo temu, da bi bile same.
Moški z NOM so v nasprotju s tem so vedno na distanci in sam sebe doživlja avtonomno in se tako več ali manj partnerskim odnosom izogibajo in same sebe doživljajo kot samozadostne. Pri tem je treba omeniti, da lahko tudi moški z NOM prevzamejo oklepajočega odnosa, kakor obstajajo tudi ženske, ki živijo moški tip NOM, se pravi, da same sebe doživljajo grandiozno, lahko pa se pri obeh spolih pojavlja prepletenost med posameznimi tipi obnašanja, kar je posledica tega, da se pri obeh spolih pojavlja enaka osnovna motnja, pri tem se pri ženski motnji bolj depresivni pol, pri moški pa bolj grandiozni pol. Pri tem moramo upoštevati dejstvo, da tako eni in drugi svojega pravega »obraza« navzen ne pokažejo, kar pomeni, da se za grandiozno fasado skriva depresija in za depresivno fasado skriva grandiosnost.
Prikaz ključnih razlik:
[img]http://thehollowpeople.files.wordpress.com/2013/06/razlike.jpg[/img]
Ženske z žensko-narcistično motnjo so na začetku zelo prilagodljive partnerke, ki veliko prevzamejo na sebe, zelo malo sprašujejo čeprav se s vsem ne strinjajo. V partnerskem odnosu prihaja v ospredje predvsem njihova nemočna, depresivna stran, ki se navzven kompenzira z vedno novimi vlaganjem napora za doseganje dosežkov in atraktivnostjo. Tudi če so uspešne v službi, so v osebnih zadevah največkrat žrtve, velikokrat si dovolijo preveč, brez, da bi protestirale in se največkrat branijo le z zanikanjem. Na terapiji te ženske delujejo zelo nesamostojno, pri čemer vedno znova zapadajo v fantazije o tem kako bi moral terapevt na terapiji opraviti vso delo (tudi za njih) oziroma bi jim moral dajati natančna navodila kaj morajo narediti.
Tako pri moških, kot pri ženskah z narcistično osebnostno motnjo je vzrok za to motnjo iskati pri nesamozavedanju in premajhnem ali nobenem samospoštovanju, vendar se kažejo med obema spoloma različna vedenja v partnerskem odnosu oziroma iz tega ven različna partnerska dinamika. Moški z NOM išče žensko, skozi katero želi izboljšati svojo samozavest, s tem ko pričakuje da se mu bo ženska podredila in ga bo občudovala, ki jo rabi za svojo stabilizacijo. Ženske z NOM bodo na drugi strani idealizirali svojega partnerja, se mu bodo popolnoma predale, se mu prilagajale in s tem doživljale poveličevanje svoje lastne vrednosti, kjer se indetificirajo skozi uspešnost ali socialni položaj svojega partnerja.
Pretežno moško obliko NOM lahko pri ženskah vidimo pri v zadnjem času tako moderno karierno orientirani ženski. Žene jih želja po vedno več moči in vedno boljšem položaju na hierarhični lestvici v službi. Površinsko gledano so take ženske z NOM zelo samozavestne in so ponavadi tudi atraktivne, zelo veliko dajo na svojo zunanjost, ponavadi imajo tudi dobro figuro, vendar same sebe dajejo v nič, same sebe doživljajo kot predebele , neatraktivne in se ne cenijo. Navzven pa kljub temu igrajo vlogo v smislu »nič mi ne manjka«, ter na tak način poizkušajo pridobiti pozornost in pripadnost, znotraj pa se počutijo bedno in depresivno. Njihova dejanja in občutki so zmeraj zaznamovani z ekstremi – (grandiosnost/manjvrednost), pri tem pa nimajo pravega stika same s seboj in trpijo za samoodtujenostjo. Razcepljene med to močno zunanjo masko in notranjo nesigurnostjo in nizko samopodobo predstavlja dilemo, kjer ni izhoda. Zelo veliko žensk z narcistično osebnostno motnjo imajo velike probleme s sprejemanje svojega telesa in lastno težo in imajo probleme z prehranjevanjem, tudi če nimajo nobenih psihičnih težav v zvezi z prehranjevanjem. Lahko trpijo za občutkom lakote, ki se ga ne da potešiti z hrano, ker je to le občutek potrebe, ki je zakoreninjen na psihični ravni. Pri njih so prisotni predvsem občutki frustracije, žalosti in osamljenosti, pri čem se veliko od njih zateka tudi k prekomernem hranjenju, kakor tudi k temu, da hrano zavračajo.
K zgornjemu tekstu bi iz lastnih izkušenj dodal še da se ženske, ki imajo NOM za nekega partnerja zanimajo samo zato ker vidijo v tem lastno korist. V partnerskem odnosu so se pripravljene podrejati in sodelovati tako dolgo dokler moški ima še tisto (družbeno socialni položaj, velik dohodek, ugled, itd.) od česa črpajo korist za sebe. V trenutku če in ko to zgubi se v istem trenutku spremenijo v ledeno hladno kraljico in niso več pripravljene na nobeden kompromis. Partnerja v tem istem trenutku tudi zapustijo, saj za njih ni več uporaben in s svojim neuspehom ne spada nekako v več v njihovo popolno zunanjo masko. To naredijo brez kančka sočutja, neoziraje se na nič, niti na otroke in si takoj poiščejo nov objekt od katerega lahko črpajo in skozi katerega si ustvarjajo svojo iluzijo o lastni popolnosti.
Povzeto po: »„Komm mir nicht zu nah, aber bleib bei mir“–weiblicher Narzissmus und deren Beziehungsdynamiken aus phänomenologischexistenzanalytischer Sicht«
Dr. Christine Orgler in Mag. Doris Fischer-Danzinger
http://www4.existential-analysis.org/uploads/media/Klammer_2008_AA_365.pdf
Objavljeno na blogu: http://thehollowpeople.wordpress.com/2013/05/21/razlika-med-moskim-in-zenskim-narcismom/
Vau Nekdo, ki ve, spet si si dal dela! Super, da se prevajajo članki.
Meni se sicer zdi opis ženskega narcisoida bolj podoben mejni osebnostni motnji. Amapak na teh področjih je vedno tako, da toliko kot je znanstvenikov toliko je nians. Razpravlja se celo, da je narcisizem in borderline ( mejna) ena in ista stvar in nekateri gledajo na narcisite kot na visoko funkcioanlne mejne. Hja, pol se pa znajdi…:-)
V vsakem primeru pa je bolj ali manj vseeno kako se neki stvari reče, važno je kako nekdo deluje, kako to vpliva nate in kaj lahko pri tem storiš. Res pa je, da brez tega, da težavo identificiraš težko ugotoviš, kaj je narobe in kaj narediti. Še posebej pri osebnostnih motnjah, kjer gre včasih za zelo prefinjeno distorzijo realnosti.
GittaAna
Živjo GittaAna… saj vem, da je glede poimenovanja in definicij delovanja na tem področju ena mala zmešnjava (prav tako kot so zmešani ti ki imajo osebnostno motnjo ;-), ampak kaj čmo, jaz če najdem kak zanimiv in strokoven članek, naredim povzetek tega in ga objavim tukaj, tako, da se lahko še drugi informirajo…
Mi je pa fajn, da lahko o tem potem tukaj tudi debatiramo…