Spoštovani dr. Cibic,

Pišem vam zaradi moje mame, ki je 25. novembra preživela srčni infarkt. Takoj je bila odpeljana na Urgenco KC in nadalje na intenzivno nego Kardio Oddelka v KC.

1. decembra je bila odpuščena iz bolnišnice, ob odpustu pa je prejela Obvestilo Zdravniku.

V nadaljevanju bi vam rada napisala nekaj povzetkov o izvidih in bi vas prosila, če mi lahko določene izraze razjasnite, ker mi le-ti niso najbolj razumljivi. Za to se vam že v naprej najlepše zahvaljujem.

1. ‘Ehokardiogram: levi prekat je normalnih dimenzij, ni hipertrofičen, čeprav so odmevi mišic nekoliko izrazitejši. Globalna sistolna funkcija je na klasičnem mestu normalna, čeprav nekoliko razokrožen apeks kaže blago hipokinezijo. Levi prekat se nasploh nekoliko razširi v apikalnih dveh tretjinah in je nekoliko podaljšan v vzdolžni osi. Oba atrija sta normalna. Aortna zaklopka je morfološko in funkcijsko bp. Mitralna zaklopka morfološko ni spremenjena, insufienca je majhna, hemodinamsko nepomembna. Trikuspidalna zaklopka je morfološko bp. Ni znakov za zvišan pritisk v desnem prekatu. V perikardu za zadnjo steno manjša, do 0.4 cm velika špranja.’

2. ‘Srčna kateterizacija: Hemodinamske meritve: LV 120/enddiastolni 30, Ao120/80. Leva kinoventrikulografija: votlina LV ni razšrjena, iztisni delež ocenjen na 45-50%. Segmentrno krčenje: huda hipokinezija – akinezija anterolateralne in v manjši meri inferiorne stene. Prečni premer je zlasti v sistoli povečan. Ni znakov hipertrofije. Koronarogram: dominanten desni koronarni sistem. Deblo LCA primerno, brez lezij. LAD: v srednji tretjini svetline ne dosega 2 mm, brez lezij, slabši run-off. Tanke diagonalne veje. LCX: rudimentarna, majhna, tanka, brez lezij. RCA: primerno široka, brez lezij. Kolateral ni. Mnenje: nepojasnjena kardiomiopatija.’

3. ‘Zaključek: 61-letna gospa je bila hispitalizirana na KOK/B od 25.11.-1.12. zaradi suma na akutni koronarni sindrom. Opravljena je bila ad hoc srčna kataterizacija s koronarografijo, ki je pokazala zmerno oslabljeno sistolno funkcijo levega ventrikla ob visokem polnitvenem tlaku, hudo hipo do akinezijo anterolateralne in dela spodnje stene levega ventrikla, desna koronarna arterije je bilakoronarografsko normalna, LAD pa je difuzno tanjšega kalibra (v srednji tretjini cca. 2mm), odtok kontrasta je počasnejši. LCX: je kratka, zelo tanka. Hemodinamika levega prekata je značilna za restriktivno kardiomiopatijo ob slabše razviti levi koronarni arteriji, predvsem LCX.

Pri gospe smo z OGTT ugotovili moteno toleranco na glukozo, ima kombinirano hiperlipidemijo, labilno arterijsko hipertenzijo, kar nam govori za veliko verjetnost metaboličnega sindroma X, pri katerem gre običajno za koronarno mikroangiopatijo. Kombinacija restritivne kardiomiopatije, mikroangiopatije ter prirojeno slabše razvite leve koronarne arterije, je najverjetnejši vzrok za pozitivno ishemično reakcijo v lateralni steni levega ventrikla ob obrementivi. Zvišane vrednosti encimov srčno-mišične razgradnje v serumu ob sprejemu pripisujemo zvišanemu dvojnemu produktu ob stresu, ob vseh omenjenih patomorfoloških vzrokih.’

Spostovani dr. Cibic, opravičujem sem, ker sem izvid skoraj popolnoma prepisala, a ker me zdravje moje mame zelo skrbi, vam bom za vsak odgovor in nasvet zelo zelo hvaležna.

Rada bi tudi izvedela, ali po vašem mnenju mami priprada rehabilitacija v zdravilišču, kar je omenil tudi sobni zdravnik, ki pa priporočila ni pripisal na odpustni list? Ali je možnost ponovnega infarkta? In kakšno naj bo nadaljne zdravljenje in rehabilitacija?

Še enkrat hvala za vašo pomoč in še naprej vam želim veliko dobrega.

Srečno v letu 2005.

Ingrid

V izvidih ultrazvočne preiskave, kateterizacije in kinoventrikulografije srca so podrobni opisi posameznih vej srčnih žil (LCA, LAD, LCX, RCA), zaklopk (aortna, mitralna, trikuspidalna zaklopka), velikosti srčnih votlin (levi prekat, atrija), izgleda posameznih delov srčne mišice (apeks, inferiozna stena) in funkcije srca (iztisni delež).

Ugotovili so nekoliko oslabljeno moč srčne mišice, slabše gibanje stranske sprednje in delno spodnje stene levega ventrikla (prekata) in ozko sprednjo žilo (LAD). Zaključili so, da je moč srčne mišice oslabljena, da se nekateri predeli srca slabše krčijo in da so posamezne veje srčnih žil tanjše. Mnenja so, da je pri vaši mami prisotna t. i. restrivetivna kardiomiopatija (bolezen srčne mišice, pri kateri se srce ne širi dovolj, ko se levi prekat polni s krvjo) nepojasnjenega vzroka.

Bolnikom s takim srcem pomagamo z raznimi zdravili, ki so jih vaši mami gotovo predpisali ob odpustu iz bolnišnice. Glede rehabilitacije v zdraviliščih imajo splošni zdravniki ustrezna navodila.

Težko bi rekel ali grozi mami ponovni infarkt. Pri mnogih ljudeh se infarkti ne ponovijo.

Lep pozdrav!

prim. Boris Cibic, dr. med.