Poročena sem 10 let in imava dva otroka. Z mozem trenutno bijeva hud boj, saj je moja tezava v ljubosumnsti, ki pa vedno kakar totalno izbruhne ni ravno brez razloga. Nekako mi vedno daje občutek in ne tolazbe, da je moje razmisljanje napacno, vsasih pa sem prisla tudi do dokazov, za katere pravi, da mi jih le nastavlja. Ne vem kaj je res in niti v sebi nikoli nisem bila prepricana. Enkrat me je ze hotel zapustiti, sedaj pa je to trdno odlocen.Otroka trpita, pa tudi jaz, saj ga se vedno mocno ljubim. Vse zakonske terapije zavraca, ces da so brez pomena. Imam občutek, da niti sam ne ve kaj pravzaprav hoce, ve le to, da mora od mene. Zatekla sem se k psihiatru, da pomaga moji ozdravitvi, vendar, pri njem nisem nasla ničesar, kar bi mi bilo v pomoč.Predpisal mi je Risperdal, toda pogovorov in prave pomoči,ki sem jo nekako pričakovala, nisem dobila. Moj svet se vse bolj podira. Ne vidim smisla za zivljenje, in ce nebi bilo mojih otrok, me ne bi bilo več. Ne vem na koga naj se se obrnem i kje naj najdem pomoc? Mislim, da sem bila drugace mozu v veliko oporo, saj je ob delu in druzini opravil diplomo psihologa opravil v zelo hitrem casu. Sedaj pa mi ocita, da ima prevec casa za premislek o tem koliko mu skodujem. Vem, da delam napake, vendar mi noce biti v pomoc, ko sem ga prosila,če mi mojo ljubosumnost-bolezen pamaga odraviti. Odgovor pa je bil edino to, da mi noben zdravnik ne more pomagati. Ljubim ga z vsem srcem, zato se bojim, da bo njegova odlocitev dokoncna lositev od mene in najinih otrok. Pocutim se nemocno in nujno potrebujem pomoc, da slucajno ne naredim se kaksne napake, ki se mi vse bolj premlevajo v mojih mislih.

Upam, ce mi lahko kako pomagate najhitreje

Obupana

Spoštovana Obupapa,
ljubosumnost spada v tisto čustveno kategorijo, ki človeku povzroča najhujšo duševno bolečino , pa naj bo razlog dejanski ali bolezenski.Uporabite svojega psihiatra tudi za to da se bo pogovoril hkrati z vama obema in bosta lahko o vajinih stališčih dobila nevtralno,kompetentno oceno.Z obiskom nikar ne odlašajte!

Z mozem sva na mojo prosnjo pogovarjala tudi o tem, da bi morala poiskati skupnega svetovalca, vendar pa pravi, da je del njega za, drugi del pa ne. Ali mi preostane samo cakanje, saj ne vem kako naj mu pristopim oz. kako naj se mu priblizam, da se ne bo pocutil ogrozenega.

Spoštovana Sabi,
predvsem morate možu dopovedati, da s posvetom ne bo ničesar izgubil in da gre za vprašanje vajinega boljšega razumevanja in sposobnost dogovarjanja ne glede na končne odločitve.Odlašanje vas bo le še bolj načelo.

A ni risperdal zdravilo za shizofrenike. Ali lahko zdravniki kar tako počez predpisujejo tako močna zdravila?

Spoštovana Darja,
Risperdal zdravi različne težave in ne pomaga le pri shizofrenski psihozi .Zdravnik, ki zdravilo predpiše, tega ne stori “počez” ampak s polno strokovno in moralno odgovornostjo za svojo odločitev.Vsekakor pa vam mora povedati, kako zdravilo deluje in kakšne učinke si lahko od njega obetate,Ob prihodnjem obisku ga vprašajte čim več, v neposrednem pogovoru vam bo lahko posamezne podrobnosti, ki vas bodo zanimale ,še dodatno razložil in odpravil vaše dvome.

Spoštovani

kaj neki pomeni to, da je ljubosumje najhujša duševna bolečina?

Kaj neki je važno, ali je človek ljubosumen, dejansko ali bolezensko?

Zakaj bi potem človek laže živel če se sooči s tretjo osebo, da zadevo interpretira.

Zakaj neki vse to premlevati?

Dejstvo je,da je ljubosumje prisotno, skoraj v vseh zvezah, medčloveških odnosih.
Starši- otroci med seboj, mož in žena, sodelavci, sošolci….

Spoštovani g.Rejec berem te vaše nasvete in sem vam v bistvu hvaležna, za vso vašo dobro voljo in vaš čas, ki ga namenjate širokim ljudskim množicam, ampak sama nisem ničesar našla kar bi lahko človeku pomagalo.

Mogoče pa še nisem dovolj zrela da bi doumela vaš nasvet: Pojdite k psihiatru po zdravila in k psihologu na pogovor.

Spoštovana Linda,
večina ljudi, ki se oglašajo na forumu, želi odpraviti ali zmanjšati svoje težave, ne da bi se jim bilo treba srečati s strokovnjakom psihiatrom ali psihologom in pri njem odgovarjati na vrsto včasih neprijetnih vprašanj ali pa se pri tem izogniti občutku zaznamovanosti, ki ga s seboj( po oceni nekaterih) prinaša obisk ambulante.Ker pa klient na forumu sam določa .,koliko podrobnosti osebi bo razodel, je podoba, ki jo ustvari lahko nepopolna,odgovor ,ki se nanjo nanaša paprav tako.Nobena še tako prizadevno opisana življenjska zgodovina ne more nadomestiti živega pogovora, zato so tudi moji nasveti tu okvirni.V neposrednem stiku ,ki že sam po sebi predstavlja psihoterapevtski poseg, je možno sproti odpravljati bojazni in pomisleke, ki se v klientu pojavljajo, končna oblika terapije pa je vedno stvar dogovora.
Spoštovana Linda, če zase na forumu niste našli pravega odgovora, to ne pomeni, da ne obstaja, le osebno se boste morali oglasiti v ambulanti.

Spoštovani g.dr.Rejec

Hvala za odgovor. Kakor ste rekli, vsi se bojijo stigmatiziranosti. Tudi jaz. Vi verjetno ne, ker ste te na drugi strani.

Sama se borim z ljubosumnostjo odkar pomnim. In mislim, da mi noben terapevtski pogovor in ne nobena zdravila pri tem ne morejo pomagati, ampak samo to , da dopustim da občutim in pustim da mine.Dokler se upiram je pa kakor feder, bolj ko ga tiščiš, bolj poči, ko prideš do dna.

In pa da se človek čimbolj zaposli z različnimi dejavnostmi, da ga preveč gruntanja ne pokoplje.

V partnerskem odnosu je pa tako, skupaj si zato da sodeluješ in se dopolnjuješ.
Večina nas je pa v zakonu zato, da drug drugega v svoje kalupe tiščimo.

In potem celo življenje mašimo svojo žalost, ker se drugega nikakor ne da v naš kalup odlit.

Želim vam prijetne praznike in vse dobro v novem letu…

Lep pozdrav

Linda