Rak dojke in metastaze v možganih
Po operaciji dojke so se mami v 1 letu pojavile še metastaze na jetrih. Velike bolečine so ji zdravniki med kemoterapijo pričeli lajšati z obliži in s tabletami sevredol. Ko je preiskava krvi pokazala močen infekt, so ji predpisali še antibiotike (14 dni potem, ko je prejela 2.kemoterapijo in 14 dni potem, ko je pričela jemati obliže). Ko je 2 dni že jemala antibiotike (zelo močne), je bila popolnoma odsostna, zmedena – pozabljala je stvari, bilo jo je strah, bila je nemirna, ni me videla, ko sem bila v sobi, ni več znala uporabljati telefona, …. Zdravniki so takoj posumili na metastaze na možganih. Naredili ji bodo CT. Po 2 dneh je bila boljša so težave (zmedenost, spomin, vid) izginile.
Zanima me:
– ali je zgoraj opisana odsotnost lahko posledica zdravil, ki jih jemlje ali so to prvi znaki metastaz na možganih?
– kakšni so znaki metastaz na možganih?
– ali je za raka dojke značilno, da se razširi tudi na možgane?
Prosim pomagajte mi z odgovori, da bom lahko lažje razumela, kaj se dogaja z mamo.
Najelepša hvala za pomoč
Mara
Naša mami je imela prav tako metastaze v možganih. Neke noči je začela povsem nerazumljivo govoriti, bila je povsem odstotna. Po zdravilih proti otekanju možganov se je stanje povsem izboljšalo in je bila mesec dni povsem normalna. Takoj so začeli z obsevanji možganov, ob tem pa se je stanje drastično slabšalo in zadnje dni pred smrtjo sploh ni vedela za dogajanje okoli sebe. Je pa vedela, kdaj mora na WC in ni hotela plenic.
Pri njej so prav tako sumili za raka dojke, nazadnje pa so govorili, da gre najverjetneje za pljučnega raka, ki je z neznansko hitrostjo metastaziral po celem telesu. Tako je od dneva diagnoze do dneva smrti poteklo natanko 2 meseca.
Upam, da bo šlo v vašem primeru po lepši poti!
Darja
Draga Mara!
Zasevki v možgane so zaplet sistemskega (razsejanega, napredovalega) raka in so najpogostejši znotrajlobanjski tumorji pri odraslih. Ker se čas preživetja bolnikov z rakom zaradi pomemnega napredka pri diagnostiki in zdravljenju raka ter široki uporabi dobrih tehnik slikanja (torej odkrivanja raka v zgodnejših fazah) daljša, se možganski zasevki v zdravniški praksi vse bolj pogosto pojavljajo. Ob sumu na zasevke (ne glede na to, ali bi vzroke znakov lahko pripisali tudi zdravilom), je potrebno opraviti ustrezna diagnostična slikanja.
Možganske metastaze ali zasevki so možganski tumorji, pogosto številni, ki nastanejo iz rakavih celic prvotnega tumorja, ki ni v možganih. To je pogost zaplet raka in najpogostejši izvor zasevkov so rak pljuč, dojke, debelega črevesa, ledvic ter melanomi. Ob zasevkih ima večina bolnikov (nekateri pa tudi ne) bolezenske znake širitve prodirajoče in šireče se mase v možganih.
Delimo jih v dve kategoriji: 1. povečan intrakranialni (znotrajlobanjski) pritisk in 2. fokalno draženje ali motnje možganske funkcije.
Povečan intrakranialni pritisk lahko povzroča napredovala rast tumorja, oteklina ali edem, povezan z tumorji ali oviranje odtekanja cerebralne tekočine, v kateri plavajo možgani (hidrocefalus) ali kombinacija teh učinkov. Bolniki imajo pogosto neznačilne znake kot je glavobol, slabost, bruhanje, zmedenost in zaspanost.
Fokalno dražanje ali motnje možganske funkcije vodi pogosto do krčev, šibkosti, motnje govora (vokalizacija in jezikovna okrnjenost), vidnih težav in motnje v drži. Te motnje praviloma izhajajo iz določenega predela možganov, na katerega lahko zdravnik posumi. Običajno znaki nastopijo postopoma, pri okoli 10 odstotkih bolnikov pa nenadno.
Običajno se za oceno in odkrivanje možganskih metastaz uporablja bodisi CT ali pa magnetna resonanca. Z uporabo kortikosteroidov (deksametazon) zmanjšamo zatekanje možganovine zaradi tumorja in znaki metastaz hitro izginejo. Kirurški posegi se opravljajo le na tistih metastazah, ki povzročajo hude in nesprejemljive znake, zlasti pa na metastazah, ki so samostojne v možganih. Pri raku dojke, pljuč in melanomu so zasevki običajno številni.
Obsevanje glave je v pomoč pri izboljševanju znakov bolezni in pri podaljševanju bolnikovega življenja in se običajno predlaga večini bolnikov z možganskimi metastazami. Pred kratkim so uvedli fokusirano obsevanje ali “stereotaktično radiokirurgijo” za zdravljenje majhnih (manj kot 3 cm v premeru) zasevkov v globljih ali občutljivih področjih možganov, kjer bi bil kirurški poseg zelo tvegan in bi bile možne nevrološke poškodbe.
Zdravljenje je prilagojeno vsakemu posameznemu bolniku, vendar so zasevki v možganih še vedno velik izziv zlasti, ker so za bolnika zelo obremenjujoči tako po znakih, ki jih povzročajo, kot tudi čustveno.
Če je diagnoza postavljena dovolj zgodaj in je zdravljenje agresivno, se lahko pojavi izboljšanje znakov, kar podaljša bolnikovo življenje. Ključno vlogo pri obravnavi bolnika z zasevki v možganih igra radiolog, ki odkrije, lokalizira in postavi diagnozo spremembam v možganih.
Želim vam vse dobro!
Irena
Hvala obema za odgovore…..k mami je na onkološki oddelek prišla nevrologinja….se z njo pogovarjala 5 minut…in ugotovila, da CT ni potreben….ali lahko zdravnik to tako hitro (brez pregledov) ugotovi….zakaj se zdravniki tako branijo preiskav…ali so res tako zelo drage?
Ali lahko zahtevamo CT ali MR, čeprav je zdravnik odločil drugače? Kaj lahko storimo?
Hvala…z odgovori ste mi v veliko pomoč
Mara