Živjo!
Tut jz imam en problem, zaradi katerega prihaja med nama s partnerjem do veliko nesoglasij.
Imava 14 mesečnega sina in ko pridemo domov, moj dragi najprej leti za računalnik do tiste igrce. Skupaj smo le za mizo, če pa jz sama ne rečem, da če lahko priskoči na pomoč, se sam sploh ne spomni. Sicer se kdaj spomni in kakšno stvar postori, pozablja pa na sina oziroma tudi name.
Lahko bi rekla, da je ves čas za računalnikom, kamor gre tudi od mize pri kosilu, ker mora nujno nekaj narediti, potem pa se vrne nazaj.
Tole z igrco se ponavlja že kar nekaj časa, sama sem s sinom večino časa, zase mi tako ne preostane nič časa, kaj šele za ostala opravila.
Počasi mi zmanjkuje potrpljenja, partnerju povem, da me moti, da je večino časa tam in ne z nama in da ga sin in tako kot jaz potrebujeva, vendar dobim vedno odgovor, da samo jamram in “jokam”, ker mi pač nekaj ne paše.
Ne vem, kako in na kakšen način naj mu dopovem, da enostavno ne mislim s tem povedat, da je on slab, ampak da pozablja na naju in da je vse, kar želim, da se sam spomni na naju, ne pa da nerga, ko mu kaj rečem….v glavnem, ne vem več, na kakšne način naj začnem to temo, ker se vedno spreva!!!! Lepo prosim, svetujte mi!!

Ni problem računalnik in igrica kot taka, problem je v njegovem nedoraslem vedenju. Nezbujeni starševski čut in še kaj.
Glede na to, da si neposredna in odkrita, tako ravnaj do njega še bolj drastično; npr. po kosilu pojdi s sinkom ven, njemu prepusti čisto vse doma. Naj se postavi na noge, življenje ni igra…

Lep pozdrav!

V iskanju rešitve, kako priklicati moža nazaj v odnos, se vas počasi že loteva obup. Zelo sami ste v tem iskanju, nerazumljeni in brez pravega stika s partnerjem. Medtem, ko vi hrepenite po odnosu z njim, da bi vsaj malo bil prisoten kot oče in partner, pa vas on doživlja, da ”jočete”, ste posesivni, ga dušite in jamrate. To pa je edini odgovor, ki ga zmore dati, s tem pa vam naloži veliko krivde, da ste vi neustrezni kot ženska, nepotrpežljivi in ne razumete, da stvar ni tako zahtevna, kot jo vi doživljate. Pač malo preveč komlicirate. Saj ena računalniška igrica pa resnično ne bo sesula sveta. Gospa, kaj v resnici čutite ob njem? Dajte vso veljavo svojim občutkom in jih vzemite zares. Vašega partnerja je zelo strah prihajati v odnos z vami, še težje mu je ta odnos ohranjati. Tudi vas je najverjetneje strah, ko gledate njegovo početje in se sprašujete, kaj vse to pomeni in kam bosta prišla s tem odnosom. Veliko žalosti in bolečine se prebuja v vas ob njegovem početju. To pa so ravno tista čutenja, ki jih vaš partner ob vas ne vzdrži. Pa ne zaradi vas, on ob sebi ne vzdrži, ko se mu prebudijo ta čutenja, zato je lažje sedeti ob računalniški igrici in biti še malo otrok, kot pa odrasti in prevzeti odgovornost zase in za družino, ki si jo ustvaril.

Težka občutja se prebujajo med vama. Biti pozabljen je občutje, ki ga vidva zelo globoko poznata (v čustvenem smislu), zato sta na osnovi tega zgradila najmočnejši odnos. Tukaj najdeta najglobji stik, saj ohranjata s tem odnos s svojimi starši in njihovimi modeli. Težko boste sami rešili problem, zato bi vama priporočala pomoč terapevta, ki vama bo pomagal zregulirati čutenja med vama. Ko si sam zelo vpet v odnos in si del njega, zelo težko razmejiš čutenja, ki blokirajo komunikacijo. Rešitev je predvsem v tem, da naslovite občutja, ki se vam prebujajo ob njem in ga vprašate, koliko se on počuti osamljen in ven vržen iz odnosa z vami. Vendar kljub vsemu ni tako preprosto, kot se sliši, saj je rast v odnosu proces, ki se začne in traja zelo dolgo, da najdeš pot iz starih modelov.

Vse dobro vam želim v prihodnje in upam, da boste stvari uredili na način, ki bo za vse vas odrešujoč.

Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
041/867-856
[email protected]

Midva s partnerjem ,imava 9 mesečno punčko,sva imele še tri mesece nazaj isti problem,skoz je bil na igrci,zaradi česar sva se miljonkrat skregala,jokala sem se ,pa sva se pogovorila,pa je zmanšal igranje igrce na urco ko je šla ona spat,pol ko sva se skregala se je jokal pa govoru,da on tako zbeži pred problemom,kar čisto verjamem,v glavnem zdej jih ne igra več,čez dan imava veliko dela s tamalo,če sam ne vidi kaj je za naredit mu rečem,ve ,da me zelo moti,če je za računalnikom,ko je otrok buden,mislim,da se sedaj zaveda,da otrok rabi očeta,ki se bo z njim ukvarjal,za namišljeni svet enostavno ni več časa.

Pozdrav vsem in hvala za vzpodbudne besede.
Morda sem napisala preveč črno vse, vendar pri nama ni problem, da on ne bi nič postoril po stanovanju. Ravno nasprotno, pospravi tudi vso stanovanje, kuhinjo vsak večer…skratka, drugače je zelo priden.
Kar me moti pri igrici je, da se tolk zaigra in vživi, da včasih enostavno ne vidi, kolk dela imam jz z otrokom.
No, moram pa povedati, da sva imela močan pogovor čez vikend, ki je tudi zelo bolel, a upam, da je obrodil sadove. Vsaj včeraj je bil dan idealen in upam, da ne ostane tako samo za kratek čas.

spoštovana gogi73,

absolutno verjamem, da vas mož s takim vedenjem spravlja v obup! kar veliko občutkov nemoči je čutiti iz vaših besed. koga pa nebi jezilo, da je takole prezrt in, da na klic na pomoč dobi nazaj posmeh!

strinjam se z barby, ki pravi, da se vaš partner zateka v virtualne svetove, kjer se mu ni treba ukvarjati z realnostjo. verjetno še velik otrok za svoja leta, ki enostavno noče sprejeti odgovornosti! veliko lažje se je namreč odklopiti iz realnosti in se priklopiti v svet super herojev, kakor pa zdržati ob dojenčku. …

gospa, predočite mu, da otrok potrebuje očeta, vi pa odgovornega moškega! da je čas, da odraste in uredi svoje prioritete. najprej družina, potem zabava!

vso srečo vam želim,
theo

veliko sreče pri dogovoru.
Jaz sem ob takem velikem otroku zdržala dve leti, potem sem odšla. Seveda je bilo v teh dveh letih veliko obljub, dogovorov in vse kar pišeš ti. Pa ni bil kakšen mladenič, oba v zrelih srednjih letih.